Schmidt-Pechanova prizma: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp/+p/tn
Vrstica 1:
[[Slika:Schmidt-pechan-prism.png|thumb|right|250px|Schmidt-Pechanova prizma, pogled od strani (zgoraj) in 3-razsežna slika (spodaj).]]
'''Schmidt-Pechanova prizma''' je [[optična prizma]], ki spada med odbojne[[odboj]]ne prizme. Uporablja se v [[optični instrument|optičnih napravah]] za obračanje slike.
 
Izumljena je bila v letu [[1899]] <ref>{{navedi splet |url=http://www.solarnavigator.net/binoculars.htm|title=Binoculars|accessdate=16.4.2010}}</ref>.
 
==Zgradba in delovanje ==
 
Scmidt-Pechanova prizma je v resnici združitev dveh prizem [[Schmidtova prizma|Schmidtove]] in [[Pechanova prizma|Pechanove prizme]]. Prizma je sestavljena iz dveh prizem, ki ju loči majhna zračna reža. [[svetloba|Svetlobni]] [[žarek]] izstopa iz prizme v isti smeri kot vstopa, slika pa je obrnjena za 180°. </br>
Po vstopu žarka v prvo prizmo po dboju pride do [[popolni odboj|popolnega odboja]]. Pri tem se žarek usmeri v drugo prizmo. Slika se pri tem še ne obrne. Po vstopu v drugo prizmo pride trikrat do popolnega odboja. Del prizme, ki ima [[strešna prizma|strešno obliko]] (strešna prizma, dve površini pod kotom 90°) povzroči obračanje slike.
 
Po vstopu žarka v prvo prizmo po dbojuodboju pride do [[popolni odboj|popolnega odboja]]. Pri tem se žarek usmeri v drugo prizmo. Slika se pri tem še ne obrne. Po vstopu v drugo prizmo pride trikrat do popolnega odboja. Del prizme, ki ima [[strešna prizma|strešno obliko]] (strešna prizma, dve površini pod kotom 90°) povzroči obračanje slike.
 
== Uporaba ==
 
Scmidt-Pechanova prizme se uporabljajo največ v [[binokular]]jih (tudi v [[monokular]]jih), kjer služijo za vzpostavitev pokončne slike.
 
Vrstica 15 ⟶ 18:
 
== Zunanje povezave ==
 
* [http://lifestyle.iloveindia.com/lounge/history-of-binoculars-2286.html Zgodovina binokularjev] {{ikona en}}