Peter Musi: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vanjak (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vanjak (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 15:
== Šolanje ==
 
Peter Musi se je šolal na [[Vransko|Vranskem]]. Enoletni tečaj za učitelja je končal na celjski glavni šoli 13. avgusta 1818. Ta šola je bila takrat edina izobraževalnica za učitelje v [[lavantinska škofija|lavantinski škofiji]].
 
== Delo ==
Vrstica 21:
=== Službovanje ===
 
Musi je postal pomožni učitelj in od 1. januarja 1819 pa do 30. oktobra 1820 je privatno poučeval na gradu v Šmarjah[[Šmarje pri Jelšah|Šmarju pri Jelšah]]. Po dekretu lavantinskega konzistorija je 18. novembra 1820 dobil začasno učiteljsko mesto v [[Škocjan pri Dobri vasi|Škocjanu pri Dobri vasi]] na [[KOroška|Koroškem]]. Med tem je 4. julija 1822 opravil izpit za poučevanje v 1. in 2. razredu nemških glavnih šol, 10. oktobra 1822 je prosil za mesto učitelja v [[Šoštanj|Šoštanju]], kjer je bil najprej provizorični učitelj (1822 – 1823), nato učitelj (1823 – 1827), še pozneje vzorni učitelj (1827 – 1870) in končno nadučitelj do upokojitve 1. novembra 1872 oz. 27. marca, ko je izročil šolsko vodstvo. V Šoštanju je služboval nad 50. let.
 
=== Musi kot pedagog ===
Vrstica 29:
=== Musi kot bibliotekar ===
 
Vzorni učitelj Peter Musi je 15. avgusta 1854 v Šoštanju ustanovil prvo javno predčitalniško knjižnico na Šaleškem. Temeljila je na šolski bukvarni v občinski stavbi na trgu, kjer je Musi že pred tem vzdrževal svoje knjige, ki jih je posojal učencem in jih tako navajal na bralno kulturo. Na začetku je zbral 80 del v 174 zvezkih. Že v prvih dneh delovanja knjižnice je izposodil 145 zvezkov, to pa je skoraj vse kar je knjižnica premogla. Od bralcev ni zahteval nobenega plačila ali priloge za izposojene knjige. Delo knjižničarja je opravljal ves čas sam in brezplačno. Zaradi njegovega delovanja je šoštanjska šola postala vodilno kulturno središče [[Šaleška dolina|Šaleške doline]].
 
=== Musi kot kmetovalec ===
 
Peter Musi se je ukvarjal s [[čebelarstvo|čebelarstvom]] in [[sadjarstvo|sadjarstvom]], poskušal je tudi z gojenjem [[sviloprejke|sviloprejk]]. Organiziral je tečaje sadjarstva, [[kmetijstvo|kmetijstva]] in [[vrtnarstvo|vrtnarstva]]. Sam je bilobil član kmetijske družbe v Gradcu in vrtnarske družbe na Bavarskem.
 
=== Musi kot hranilničar ===
 
Leta 1844 je v Šoštanju ustanovil prvo šolsko hranilnico, ta ni bila prva le na Slovenskem, temveč na celotnem ozemlju [[Avstro-Ogrska monargija|Avstro-Ogrske monarhije]]. Otroci so v šolo nosili denar in ga shranjevali v hranilnico in na tak način varčevali z denarjem.
 
== Odlikovanja ==
Vrstica 45:
== Objave, pomembna dela ==
 
Kadar ni bil v šoli je deloval literarno, sodeloval je s [[Slomšek|Slomškom]] pri pisanju učbenikov, in sicer pri Malem berilu, Velikem berilu, Velikem berilu za slovensko nemške šole in pri Ponovilu. Napisal je tudi knjigo Navod za nedeljske šole. Kako je potreba učiti. Za dokaz te vrednosti knjige je bila kasneje še trikrat ponatisnjena. V njej najdemo abecednik, zglede za pisanje, računanje, branje, ter nekaj beril.
Leta 1851 je od takratnega ministra za uk dobil nalogo za sestavo Stenske začetnice, leta 1852 pa je izšel Musijev Slovkovar.
Peter Musi je bil eden prvih slovenskih učiteljev, ki je napisal slovenski abecednik Navod v branje za mladost nedeljskih šol, leta 1832.