Višnu: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
MastiBot (pogovor | prispevki)
Xqbot (pogovor | prispevki)
m robot Dodajanje: et:Višnu; kozmetične spremembe
Vrstica 1:
'''Višnu''' ([[sanskrt]]sko विष्‍णु) je eden izmed treh vrhovnih [[bog]]ov v [[hinduizem|hinduizmu]] (ostala dva sta [[Brahma]] in [[Šiva]]).
[[Slika:CLEANED UP OF Museum für Indische Kunst Dahlem Berlin Mai 2006 036.jpg|thumb|250px|[[Kambodža|Kambodžanski]]nski višnujev kipec iz [[12. stoleje|12. stoletja]].]]
== Avatarji boga Višnuja ==
Višnu v [[Rigvedi]] še ni predstavljen kot posebljeni bog, ampak je bolj izraz sonče energije. Kasneje, v božji troedinosti, poleg stvarnika [[Brahme]] in uničevalca [[Šive]] , postane ohranjevalec [[vesolja]]. Kot [[avatar]] je utelešenje božje zavesti na Zemlji; tu se svobodno uteleša in ne spada kot navadni ljudje v krog ponovnih rojstev. Ves čas zemeljskega življenja se tudi zaveda svojega božjega poslanstva. Višnu se kot avatar uteleša v različne pojavne oblike, da bi podprl duhovni razvoj človeštva.
 
=== Matsja- riba ===
Bog [[Brahma]] je po koncu enega stvarjenja in pred začetkom drugega spal 4320 miljonov let- to je bila Brahmanova noč, obdobje, v katerem ni zavestnega bivanja. [[Demon]] [[Hajagriva]] mu je v tem času ukradel [[Vede]]. Brahma pa brez svetih knjig ni mogel ustvariti novega sveta. Zato se je Višnu pojavil v podobi ribe ('''Matsja'''). V prapotopu je izsledil demona, skritega v polžji hišici, in ga premagal. Brahma se je zbudil, Višnu kot Matsja pa mu je izročil Vede. Novo stvarjenje se je lahko začelo.
 
V Indiji o rešitvi človeštva iz potopa pripoveduje več mitov. Praprednik ljudi, Manu, je ujel ribo in jo varoval. Ko je kasneje prišlo do velikega potopa, je njegova žival, ki je zdaj zrasla v velikansko ribo, iz hvaležnosti potegnila njegov čoln na varno in tako človeštvu omogočila nov začetek. V mitu o Matsji je rešitev že vključena v simbol odrešujoče duhovne modrosti: Višnu je naročil modrecu Satjavratu, naj zbira zelišča, semena in živali in naj k sebi povabi sedem rišijev( modrecev). Ko se je začelo veliko deževje in so narasla morja grozila, da bodo preplavila Zemljo, so rišiji z živalmi, semeni in rastlinami stopili v čoln, ki so ga s pomočjo kačjega kralja, Vasukija, privezali k Matsji; bog v podobi ribe ječoln vlekel skozi Brahmanovo noč in tako rešil človeštvo pred potopom.
 
Najstarejšo omembo mitske ribe Matsje najdemo v zbirki spisov Jadžurveda ( 10. st. pr. n. št.), v kateri je tudi bajka o velikem potopu. V središču te mitske pripovedi je boj med temo in svetlobo- motiv, ki ga najdemo v mitih vseh kultur. to je boj med dnevom in nočjo, med nastajanjem in minevanjem, med nezavednim spanjem in prebujanjem zavesti. Nenadna skladnost teh mitov, ki pripadajo različnim in med seboj oddaljenim kulturam, je presenetljiva. eden od mitov mehiških [[Majev]] pozna podobno vodno bitje, ki biva v velikanski školjki. V pripovedih iz prednje [[Azije]] nastopa več bogov, ki so pol ljudje, pol ribe in imajo ribje telo, kot naprimer [[Dagon]], morsko božanstvo nekdanjega pomorskega ljudstva [[Filistejcev]]. Vsa ta bitja so povezana z začetki človeške zgodovine, s pravodami ali pa z miti o potopu.
 
=== Kurma- želva ===
''' Višnu''' je štiri miljone let potem, ko se je pojavil v obliki ribe, utelesil v ''' želvi (Kurma)'''. Na hrbtu je nosil goro Mandara. V tistem času so [[bogovi]](deve) in [[demoni]](asure) izgubili nesmrtnost. Po Višnujevem nasvetu so kačo Vasuki ovili okrog gore in jo začeli vleči- bogovi na eni, demoni pa na drugi strani. Na ta način so vrtinčili [[ocean]], kajti pridobiti so hoteli amrito, pijačo nesmrtnosti.
 
Zaradi silnega gibanja so z gore Mandara v mlečno zapenjeno morje padli kamni in iz nji so nastale gore našega sveta. Iz las, ki so se odtrgali od [[želve]] in jih je morski tok zanesel na obalo, so nastale rastline. Iz mlečnega morja so prišle čudovite stvari, ki so bile potrebne v kasnejših obdobjih: krava preobilja, rajsko drevo, boginja sreče in ljubezni ( [[Lakšmi]]), nebeški konj, in seveda amrita, pijača nesmrtnosti. Ko je bila amrita pridobljena, so demonski asure prelomili dogovor in se poloastili posode s pijačo nesmrtnosti. Višnu pa je prevzel podobo Mohini, najlepše ženske v zgodovini sveta. Demoni so se, zaslepljeni zaradi njene lepote, zbrali okrog Mohini, bogovi pa so medtem do zadnje kaplje izpili nektar nesmrtnosti.
 
Želva laho doseže visoko starost in se giblje zelo počasi. Zato simbolizira pogled na stvari, ki sega čez velikanska časovna obdobja. Ta pogled je soroden božjemu opazovanja z zornega kota večnosti.
 
=== Varaha- merjasec ===
Višnu je v tretjem utelešenju kot '''merjasec''' rešil Zemljo iz sedmih podzemnih svetov. Višnuja častijo, kot boga, ki je prisoten vsepovsod. In njegovega popka pa se je rodil stvarnik vsega bivajočega [[Brahma]].
 
Višnu je sloves ohranjevalca sveta potrdil najbolj z utelešenjem v merjasca ''' Varaho'''. Ko se je nekoč začela nova era, se je [[Zemlja]] potopila v vodovje pračasa. In kot mati, ki ne okleva in takoj skoči za svojim otrokom, ki je padel v vodo, da bi ga rešila, je Višnu najprej pomislil, kako bi Zemljo ohranil. Spremenil se je v merjasca, najmočnejšo močvirsko žival, in se potopil v praocean. Tam je ubil nevarnega demona Hiranjakšo, zemljo na svojih velikanskih čekanih dvignil iz vode in jo tako rešil pred potopitvijo v pradavni [[kaos]].
 
 
=== Narasimha- človek lev ===
s Četrtim utelešnjem ''' Višnuja''' se znajdemo v svetu, v katerem že prebivajo ljudje, vlada pa jim [[kralj]] [[demonov]] Hiranjakašipu ("zlato oblačilo"). Nenehno preganja svojega sina Prahlada, ki veruje v božanstvo oz. v Višnuja. Višnu si mora za zmago nad demonom izmisliti nekaj posebnega, kajti demone (asure) je zelo težko premagati, saj se kot prebivalci nekakšnega vmesnega sveta spretno izogibajo napadom.
 
Višnu se je zato domislil posebne zvijače. Utelesil se je v umetelno izdelan steber pri vhodnih vratih demonove plačae, ki je stal znotraj in obenem zunaj stavbe. Steber je predstavljal bitje, ki je bilo pol lev, pol človek (''' Narasimha'''). Ko je demon v somraku prišel pred palačo, se je steber razkla, iz njega pa je nepričakovano stopilo silno telo boga v podobi levjega človeka. Pobil je miriade demonov, ki jih je proti njemu poslal kralj Hiranjakašipu, in uničil sijajno dvorano v palači. Potem je demona položil čez koleno in mu raztrgal prsi.
 
[[Lev]] je v mnogih [[kulturah]] [[simbol]] ponosa, časti, poguma in moči. Zato so Višnuja kot človeka leva posebej častili pripadniki vojaške [[kaste]] in kralji. Člani kaste so verjeli, da bo vsak pogumen človek, ki zaupa Višnuju kot ohranjevalec [[vesoljskega]] reda, od njega tudi v najhujšem položaju deležen pomoči.
 
Utelešenje boga v človeka leva je simbol prehoda k vladavini [[zavesti]], ki se je prebudila v [[človeku]]. Ostanek zgodnjih razvojnih stopenj je surovo in barbarsko klanje demonov in njihovih voditeljev.S Prahladom, demonovim sinom, se pojavi ideja ljubeče predanosti božanskemu (bhakti) na svetu in stem prava človečnost: [[ljubezen]] in skromnost proti domišlavosti in zverinskosti. To je zametek človeškega ideala, ki ga je [[hinduizem]] razvijal naprej: odpoved jazu v [[askezi]] in predanosti bogu.
 
=== Vamana- pritiklavec ===
Prva štiri ''' Višnujeva''' utelešenja so se zgodila v kritajugi-prvemod širih svetovnih obdobij. Njegovo peto utelešenje pa je bilo prvo v drugem obdobju, imenovanem tretajuga. V njem so že obstajali trije svetovi: nebo,[[Zemlja]] in podzemlje. Krepostni kralj Bali si je s pobožnostjo in [[askezo]] pridobil nad njimi oblast, ki so jo bogovi ocenili kot Balijevo ošabnost. Menili so, da njihova moč in nadvlada slabita. In kot vedno, kadar so bili zakoni med nbom in Zemljo ogroženi, so na pomoč poklicali Višnuja, ki se je spustil na Zemljo.
 
Višnu si je spet izmislil nenavadno zvijačo. Balija je presenetil med duhovno vajo in se mu prikazal v podobi neuglednega ''' pritiklavca( Vamana)'''. Skromno ga je prosil, naj mu da za tri korake zemlje, na kateri bo postavil ognjišče. Bali je bil osupel zaradi te smešne prošnje iz ust pritiklavca in jo je uslišal. Tedaj pa se je Višnu spremenil v svojo kozmično podobo, ki je sestavljena iz vseh bogov. [[Mesec]] in [[Sonce]] so njegove [[oči]], nebo njegova [[glava]], Zemlja noge, ozvezdja njegov pogled, sončni žarki njegovi lasje,[[zvezde]] pa njegove [[pore]]. Višnu je z dvema korakoma premeril nebo in Zemljo, a iz spoštovanja do Balijeve dobrote se je nato ustalil in mu prepustil nepredirno globino, svet podzemlja.
 
Avatar pritiklavec je pogosto upodobljen s senčnikom, ki ga drži v roki, včasih
pa je simbol že sam senčnik. Senčnik oz. sončnik je preponavno znamenje indijskih [[duhovnikov]] iz [[kaste]] brahmanov. Njemu je podoben drug zanimiv simbol: [[šamani]] v osrednji [[Aziji]] so kot znak magične moči, ki je značilna za njihove psihoaktivne svete [[gobe]], poznali postavo pritiklavca (škrata) pod gobo. Nekateri raziskovalci menijo, da je mušnica tista skrivnostna rastlina soma, ki je opisana v spisih vedskih [[Arijcev]]
 
=== Parašu- Rama- Rama s sekiro ===
''' Višnu''' je moral priti na Zemljo kot šesto utelešnje, ker so člani [[kaste]] [[vojakov]], [[knezov]],in [[kraljev]] ( kšatrijev) postali objestni. Začeli so se izdajati za gospodarje sveta in si drznili preganjati [[duhovnike]] ter si domišljali, da bodo z neba pregnali bogove. Da bi se božji red ohranil, je bilo Višnjujevo posredovanje neizogibno. Utelesil se je v ''' Ramo s sekiro ( Parašu- Rama ) ''' in s silnimi udarci vojake pobil.
 
Vrstica 48:
Toda Višnu kaste vojakov ni povsem uničil, kajti viteška drža , ki so jo utelešali in h kateri je sodilo tudi varstvo ubogih in šibkih, ni smela izginiti. Zato je dovolil, da so potomci vojakov kasto obnovili.
 
=== Rama- junak Ramajane ===
''' Višnu''' se v sedmem utelešenju spet pojavi ''' Rama''', sin mogočnega kralja Dašaratha. A, če je prejšnjem utelešenju še želel uničiti vojaško kasto kšatrijev, je zdaj sam zgleden kšatri. Bog živi v tej podobi zato, da bi ljudem pokazal, kako je mogoče živeti viteško, a se vendarle držati božjih zakonov.
 
Ramajana, kar pomeni Ramovo življenje je najstarejši ep sanskrtske književnosti, napisal naj bi ga legendarni modrec Valmiki. V njem je opisano življenje Višnuja, utelešenega v Rami. v središču pripovedi je Ramova soproga Sita, ki jo je kralj demonov Ravana ugrabil in odpeljal na [[Šrilanko]] . Rama s pomočjo zvestega boga[[opic]] Hanumana demone premaga in se s Sito vrne v domače mesto Ajodhja; tu Sita umre in odide v nebo.
 
=== Krišna- pastirski bog ===
''' Višnu''' ob koncu tretje ere(dvaparajuga) z osmim utelešenjem postane '''Krišna''', ker želi brez usimljenja pobiti demone, zlasti okrutnega Kamso. Za častilce boga Višnuja je Krišna pojavna oblika Odrešenika.
 
Vrstica 60:
Ko se je Vasudevi in njegovi družici Devaki iz rodu Jadavov rodil sin Krišna, sta ga skrila pri nekem pastirskem plemenu, ker je Kamsa, vznemirjen zaradi prerokovanj svojih demonskih svetovalcev, ukazal umoriti vse otroke, v upanju, da bo med njimi tudi krišna in se ga bo tako tudi znebil. Toda Krišno je pred Kamsovimi napadi vedno rešilo božje posredovanje. Z lepo pastirico Radho in mnogimi drugimi kravjimi pastiricami ( gopi) he srečno živel v ljubezni in blaženosti. Par Krišna in Radha ponazarja večno ljubezen med človekom in bogom. Krišna je končno ubil Kamso, sedel na prestol in Višnujev kult je dosegel nov razcvet. Krišnova smrt je pomenila začetek mračne četrte in zadnje ere( kalijuga).
 
Krišna je v [[hinduizmu]] zelo spoštovan in posvečena mu je tudi slavna [[Bhagavadgita ]] ( "Pesem vzvišenega" ali " Gospodova pesem"), eno najpomembnejših hindujskih besedil, Krišna v njem kot voznik bojnega voza poučuje junaka Ardžuno in mu razlaga poti [[joge]] kot možnost za združitev z " najvišjo resničnostjo". Ukvarjanje z nauki Bhagavadgite je v tradicionalni indijski družini del vsakodnevne verske vzgoje.
 
=== Višnu kot Buda ===
Kako prilagodljiv je [[hinduizem]], nam pove dejstvo, da se je [[Sidharta Gautama]] kot ''' Buda''' ustanovitelj [[budizma]]- čez noč spremenil v utelešenje boga Višnuja, obenem pa je postalo očitno rivalstvo med budisti in privrženci Višnuja. Ta naj bi na začetku naše ere (kalijuga) v devetem utelešenju na Zemlji pojavil kot Buda.
 
Vrstica 69:
V 11. st. so v [[Indijo]] z zahoda začele vdirati islamske vojske, in to je pomenilo konec Budovega nauka v njegovi domovini. Budizem je bil odrinjen v odročne kraje dežele in novo domovino si je našel v Tibetu, na Kitajskem in jugovzhodni Aziji. Toda hinduizem si je v tistem času Budo že davno prisvojil, saj je v njem pustil globoke sledove, ki jih ni bilo mogoče zbrisati. Brahmani so tekmeca spremenili v zagovornika njihove vere in Buda povzdignili v avatarja oziroma v utelešenje Višnuja.
 
=== Kalki- beli konj ===
Višnujevo deseto in zadnje utelešenje je najbolj nenavadno. Je utelešenje prihajajočega boga, in Višnu se v njem še ni inkarniral na Zemlji. Po južnoindijskem izočilu se bo Višnu pojavil kot beli konj- '''Kalki''', po brahmanskem književnem izročilu pa bo kot jezdec Kalki prišel na belem konju Devadati.
 
Vrstica 98:
[[eo:Viŝnuo]]
[[es:Vishnú]]
[[et:Višnu]]
[[fa:ویشنو]]
[[fi:Vishnu]]