Mirko Rupel: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 15:
== Šolanje ==
Mirko Rupel je osnovno šolo in gimnazijo obiskoval v [[Trst|Tstu]], kjer le leta [[1919]]tudi maturiral. Po zlomu [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]] se je s starši preselil v [[Ljubljana|Ljubljano]], kjer se je vpisal v prvi generaciji študentov na takrat ustanovljeno ljubljansko univerzo. Na ljubljanski [[Filozofska fakulteta v Ljubljani|Filozofski fakulteti]] je študiral [[slavistika|slavistiko]] in [[romanistika|romanistiko]] in 27.junija 1923 doktoriral na podlagi doktorske disertacije o eni najpomembnejših [[Trubar]]jevih versko dogmatičnih knjig ''Articuli oli dejli te prave, stare vere krščanske'' in se nato v [[Pariz|Parizu]] na [[Sorbonne|Sorboni]] izpopolnjeval 8 mesecev s pomočjo štipendije francoskega ministrstva za prosveto. Od septembra 1952 leta in do marca 1953 leta je kot štipendist [[Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo|Unesca]]študiral bibliotekarstvo Francije, Švice in Belgije.
== Delo ==
Mirko Rupel je bil dejaven na vrsti področij, zlasti kot literarni zgodovinar, jezikoslovec, šolnik in bibliotekar. Od leta 1926 je poučeval na ljubljanski klasični gimnaziji do premestitve, ki se je zgodila 4.maja 1946 v [[Narodna in univerzitetna knjižnica|Narodno nacionalno knjižnico v Ljubljani]], katere je bil tudi upravnik oziroma ravnatelj od datuma 13.novembra 1946 pa do njegove smrti. Ob tem je letoma 1946 in 1950 na Akademiji za igralsko umetnost honorarno predaval odrski jezik, leta 1949 pa je za [[France Kidrič|Francetom Kidričem]] prevzel še predavanje o starejši slovenski književnosti na Filozofski fakulteti ljubljanske univerze. Po pobudah na ljubljanski univerzi od profesorja [[France Kidrič|Kidriča]] in [[Fran Ramovš|Ramovša]] začne proučevati slovensko [[Reformacija|reformacijo]], [[Protireformacija|protireformacijo ]] in [[Barok|barok ]], katere postanejo njegova glavna delovna področja, saj se jim je posvečal od študijskih let pa vse do svojih zadnjih dni; zgodovine starejših dob slovenske književnosti je obravnaval kot raziskovalec, srednješolski in univerzitetni učitelj, urednik knjižnih izdaj, prevajalec in popularizator. Prav tako izdaja tekste in tako je leta 1934 izdal reprezentativno analogijo ''Slovenski protestantski pisci'', obenem je pripravil še skrajšano izdajo za šolsko rabo. Izdal je tudi tekste o protestantskih piscih, torej o [[Janez Svetokriški|Janezu Svetokriškemu]] in [[Janez Vajkard Valvasor|J. V. Valvasorju]]. Prav tako objavlja arhivsko gradivo in članke o posameznih avtorjih, največ o [[Trubar]]ju. Napisal je tudi veliko člankov za [[Enciklopedija Jugoslavije|Enciklopedijo Jugoslavije]] in [[Slovenski biografski leksikon]]. Odkril in objavil je več zgodnjih slovenskih tiskov ter kulturnozgodovinsko pomembnih korespondenc in arhivskih dokumentov. Izdajal je izbrana besedila [ Bil je tudi [[prešernoslovec]]; med drugim je pripravil izdajo [[Poezije dr. Franceta Prešerna|''Poezij dr. Franceta Prešerna'']] {{COBISS|ID=581377}} in po smrti [[France Kidrič|Franceta Kidriča]] dokončal [[Prešernov album]]. Starejše dobe je sintetično obdelal v [[Zgodovina slovenskega slovstva I|''Zgodovini slovenskega slovstva I'']]; v zadnjih letih je raziskoval predvsem Trubarjevo življenje in delo ter ga obdelal v monografiji. Kot šolnik je sodeloval pri raznih učbenikih, na jezikoslovnem področju je z [[Anton Bajec|A. Bajcem]] in [[Rudolf Kolarič|R. Kolaričem]] sodeloval pri [[Slovenska slovnica|''Slovenski slovnici'']] (1947, 1956) in [[Slovenski pravopis|''Slovenskem pravopisu'']] (1950, 1962). Največ uspeha je dosegel v letih 1952-53, ko je kot štipendist Unesca nekaj mesecev preučeval bibliotekarstvo v Franciji, Švici in Belgiji in plod iskanja v
== Objave, pomembna dela ==
Vrstica 32:
*''Trubariana'', (1958) {{COBISS|ID=11334198}}
*''Primož Trubar – Življenje in delo'', (1962) {{COBISS|ID=2800385}}
*''Primorske zdrahe'', (1985) {{COBISS|ID=19187}}
*''Boter Andrash'', (1957) {{COBISS|ID=2090782}}
== Nagrade, priznanja in odlikovanja ==
|