Libracija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m dp
+
Vrstica 4:
 
Libracija opisuje gibanje [[nebesno telo|nebesnih teles]], še posebej [[Luna|Lune]] okrog [[Zemlja|Zemlje]]. Libracija je na primer izrazita tudi pri [[Jupiter|Jupitrovi]] [[Trojanski asteroid|Trojanski skupini]] [[asteroid]]ov ali [[Saturn]]ovem notranjem pravilnem [[naravni satelit|naravnem satelitu]] [[Polidevk (luna)|Polidevk]]u. Izraz se pojavlja tudi v [[fizika|fiziki]] in [[kemija|kemiji]] za opis gibanj [[molekula|molekul]] v [[trdnina]]h in [[kapljevina]]h.
 
== Libracije Lune ==
 
=== Optične libracije ===
 
[[Luna]] je v splošnem zaradi [[plimna priklenitev|plimne priklenitve]] proti Zemlji obrnjena vedno v isto smer. Njene [[oddaljena stran Lune|oodaljene strani]] niso videli vse do začetkov raziskovanja Vesolja v 1950-tih. Dejansko je z Zemlje moč videti več kot polovico površja Lune (približno 59%).
 
Ker so procesi na tiru ponavljajoči, se libracija kaže kot počasno zibanje telesa naprej in nazaj, ki ga opazovalec opazuje na gostiteljskem planetu. Pri Luni se pojavljajo tri vrste (optičnih) libracij:
* libracija v [[zemljepisna dolžina|dolžini]]
* libracija v [[zemljepisna širina|širini]]
* [[dnevno gibanje|dnevna]] ali [[paralaksa|paralaktična]] libracija
 
Libracija v dolžini je posledica oblike Luninega [[tir]]a, ki je nekoliko [[izsrednost tira|izsreden]] (''e'' = 0,0549), tako da njeno kroženje po [[Keplerjevi zakoni|2. Keplerjevem zakonu]] enkrat prehiteva, drugič pa zaostaja. Ko je Luna blizu [[prizemlje|prizemlja]] se po tiru giblje hitreje, pri [[odzemlje|odzemlju]] počasneje, hitrost njenega vrtenja pa je ves čas enaka. Zaradi tega opazovalec na Zemlji vidi čez zahodni, oziroma vzhodni [[Lunin rob]], približno 7,7°.
 
Libracija v širini je posledica [[nagib vrtilne osi|nagiba]] Lunine [[os vrtenja|vrtilne osi]] na [[pravokotnica|pravokotnico]] [[ravnina|ravnine]] njenega tira okrog Zemlje, ki znaša 6,687°. Njena vrtilna os je skoraj navpična na [[ekliptika|ekliptiko]] (ta nagib znaša le 1,5424°). Podobno zaradi smeri vrtenja Zemlje na tiru okrog [[Sonce|Sonca]] nastopajo [[letni časi]]. Lunin tir je [[naklon tira|nagnjen]] na ekliptiko za kot 5,145°. Sonce in Zemlja ležita vedno na ekliptiki, in, ker Sonce osvetljuje Luno, je Luna enkrat osvetljena od zgoraj, enkrat pa od spodaj, zaradi česar lahko vidimo ćez njen rob na njenih tečajih.
 
Dnevna libracija je majhno dnevno nihanje zaradi vrtenja Zemlje. Opazovalec je enkrat na eni strani zveznice med Zemljinim in Luninim središčem, drugič na drugi, tako da se lega opazovališča čez dan spreminja za velikost [[Zemljin polmer|Zemljinega polmera]] (12756 [[kilometer|km]]), in opazovalec vidi čez zahodni, oziroma vzhodni rob, približno 1°.
 
{{astro-stub}}