|
'''Krésnik''' (tudi '''Krsnik''') je mitološki lik v [[slovanski]] [[mitologija|mitologiji]]. Kresnik je dobro božanstvo, ki nastopa v podobi različnih živali. Ob [[Kres]]u ([[24. junij]]a) zapusti svoje telo.
<h2>Gospodar gore: Krsnik/Kresnik</h2>
[[Zmago Šmitek]] v knjigi Mitološko izročilo Slovencev lik Krsnika razdeli na dve podobi, v katerih se najpogosteje pojavlja. Kot pravi se zdi, da imamo opraviti z dvema tradicijama, ki sta obe prisotni na našem ozemlju, vendar s težiščem v različnih regijah. Kresnik v svoji »mlajši izvedbi ni omejen samo na južnoslovanski kulturni prostor in ga ni mogoče povezovati izključno s Slovani in časom njihove naselitve. Vsebinska struktura podob je naslednja (znak * pomeni delno ali popolno analogijo):
----
<h4>»Mitološki Kresnik«:</h4>
'''[[Kresnik (nagrada)]]''' je tudi ime slovenske literarne nagrade za najvoljši [[roman]].
*1. Obstaja le en Kresnik
*2. Kresnik je božji sin
*3. Je »pozitiven« junak.
*4. Nastopa kot kraljevič.
*5. * Mati ga rodi po 9. letih nosečnosti.
*6. Povezan je s soncem in ognjem.
*7. Po nebu potuje v zlati kočiji s konjsko vprego.
*8. Njegovo orožje je strela, kij, sekira, kladivo, meč…
*9. Prebiva v »deveti deželi«.
*10. Palačo ima na gori.
*11. Vrh gore ob vodnjaku raste drevo.
*12. Na gori pase čredo ali lovi.
*13. Njegov pomočnik je pes.
*14. Kresnik ima brata ali sestro (dvojčka?).
*15. S sestro ima incestno razmerje (se z njo poroči).
*16. Nasprotnik mu ukrade čredo ali ženo/sestro.
*17. * Kresnik se spopade z nasprotnikom (s kačo).
*18. * Med bojem se udeleženca spreminjata v različne živali.
*19. * Boj poteka na gori, v zraku ali pod zemljo.
*20. Reši ženo ali imetje izpod zemlje ali vode.
*21. * Vzrok spopada je lahko tudi »sreča dežele«.
*22. Ko Kresnik premaga rivala, pada dež, zlata pšenica.
<h4>»Ekstatični kresnik«:</h4>
*1. Kresnikov je več, zbirajo se v skupine.
*2. Kresnik je človek (moški ali ženska) s posebnimi sposobnostmi.
*3. Je ambivalentno bitje.
*4. Na zunaj se ne razlikuje od drugih ljudi.
*5. * Neobičajen porod (posteljica, zobje ipd.); na telesu ima znak.
*6. Kresniki so predvsem nočna bitja.
*7. (10) Prebivajo v bližnjem okolju.
*8. (17) * Kresniki se bojujejo med sabo ali čarovniki/čarovnicami; neredko v skupinah.
*9. (18) * Nasprotniki se lahko bojujejo tudi v različnih živalskih podobah.
*10. (19) * Bojišče je v zraku, na križišču poti, pod drevesom.
*11. (21) * Vsak Kresnik je zaščitnik svojega lokalnega ozemlja.
*12. Kresnik lahko zaustavi točo (prepreči uničenje letine).
<h4>
Podrobnejša razlaga posameznih lastnosti:</h4>
1. Naša pozornost bo tokrat namenjena zlasti starejši fazi, indoiranskemu prototipu Kresnika, ki ga ponazarjata staroiranski Yima in njegov staroindijski dvojnik Yama, kasneje pa v določeni meri tudi iranski bog Mitra. Yima (novoperzijski Džemšid) je vsekakor ena od najbolj barvitih figur v iranski mitologiji in ima jasno prepoznavno identiteto. Bil je prvi smrtnik na zemlji, podobno kot indijski Yama. Oba so bogovi povzdignili v status skoraj (Yima) ali popolnoma sebi enakih (Yama). Na božjo pobudo je postal Yima tudi prvi zemeljski kralj. Po tisočletnem (ali 616 letnem) vladanju pa je izgubil božjo naklonjenost, ker se je podobno kot naš »bogoborni kralj Matjaž« - postavil po robu Bogu ali pa se je preveč vdajal posvetnim užitkom. Yašt (19.33-34) v tej zvezi omenja Yimove »napačne, lažnive besede«.
2. Iranski Yima se za razliko od njega ni nikoli dvignil v božansko sfero. Bil je prvi človek, prvi zemeljski kralj in mogočen bojevnik, ali pa (po svečeniški razlagi) gospodar domovine blaženih v onostranstvu. Kljub »zemeljskemu« poreklu je bil njegov kult zelo razširjen in obstojen, podobno kot Heraklejev med starimi Grki. Povsem mogoče je, da tudi indijski Indra prvotno ni bil bog, temveč človeški heroj.
3. Yima je vedno nastopal kot predstavnik dobrih sil in aktiven protagonist v kozmični bitki z bitji teme in zla. Ljudi je naučil različnih veščin in vzpostavil tri ali štiridelno družbeno strukturo. Vsak iranski vladar je bil do Zaratustrove reforme simbolični naslednik Yima in poosebljenje njegovih dobrih lastnosti.
Tudi v slovenski »mitološki« tradiciji ima Kresnik v celoti pozitiven in dobrodelen značaj, medtem ko je »ekstatični« tip kresnikov ambivalenten: dobrohoten do ljudi svojega ožjega okolja, vendar nevaren in škodljiv za tujce. To dvojno naravo ponazarjata tudi bojevanje kresnikov med sabo. »Ekstatični« kresnik je podoben ali v marsičem kar enak liku Vedomca.
4. Poleg kresnic so bili v Beli krajini približno do prve svetovne vojne znani tudi obhodi fantovskih kresnikov.
6. Po analogiji z Yimom bi torej tudi za Kresnika lahko trdili, da ni bil nikoli sončno ali lunarno božanstvo, da pa je bil vendarle tesno povezan s Soncem, ognjem in svetlobo.
15. Dejstvo je, da ima v nekaterih indijskih mitoloških izpeljavah Yamova sestra položaj njegove soproge. Zato je dokaj pomembno, da lahko tudi v Kresnikovem »mitološkem« izročilu odkrijemo omembe njegove žene (Deve, Alenčice, Vesine, Zore, Marjetice). V enem primeru je izrecno omenjeno, da je rešena sestra postala njegova izvoljenka. Takšne predstave o prvobitnem paru so izpričane tudi ponekod ob slovensko-hrvaški meji. Delno se navezujejo na kresna praznovanja, bolj prepoznavno pa na obrede jurjevanja.
17. Na podlagi različnih indoevropskih variant je Bruce Lincoln rekonstruiral strukturo mita, v katero je mogoče uvrstiti tudi Kresnika: gre za spopad junaka s triglavo kačo, pri čemer kača sprva odvzame junaku (ali nekomu njemu bližnjih) govedo. Junak, ojačan z opojno pijačo, ob pomoči boga vojne v drugem spopadu premaga pošast in ji odvzame plen.
22. Ko je kačji nasprotnik premagan, napoji zemljo blagodejni dež. Zveza med rodovitnostjo polj in vodo je bila posebej poudarjena v kresnih šegah. Staroiranski praznik tîragan (okoli 18. junija, torej blizu našemu Kresu) so imenovali tudi »dan vode«. Tedaj so se prisotni med seboj oblivali z vodo. Enako so počeli ob ognju na kresni večer tudi ponekod na Slovenskem. Mokrega krsta so bili deležni tudi belokranjski Zeleni Jurij in kresnice (ladarice). Krščanstvo je v osebi Janeza Krstnika ohranilo povezavo tega praznika z vodo. Tako dež je znak plodnosti kot »zlata pšenica«, ki pada z neba po Kresnikovi zmagi nad kačo.
Na Slovenskem so šege kresovanja poleg kurjenja kresov, preskakovanja ognjev in oblivanja z vodo vsebovale tudi metanje gorečih deščic v zrak, nošenje plamenic, obhode in petje kresovalk, čaranje za dobro letino ali možitev, posnemanje svatbe in postavitev mlajev. Plodnost kresnega obdobja ponazarjajo tudi nekatera zelišča, cvetlice in živali. Tako so npr. na Koroškem imenovali kresnice cvetlice (marjetice), ki so jih dekleta dan pred kresom potrosila po izbi in veži ali pa iz njih spletala vence. Na kresne šege spominjajo še koroška imena za pikapolonico: kresnica, šibrica. Kolikor našteje tisti, ki mu sede na roko ta žuželka, preden odleti, toliko let življenja mu je še usojeno. Smer kamor odleti, pa kaže dekletom, kam se bo katera poročila.
<h4>Zunanje povezave</h4>
[http://www.kud-krsnik.si/ KUD Krsnik]
[[Categroy:Slovanska mitologija]]
| 