Osiromašeni uran: Razlika med redakcijama

dodanih 2.068 zlogov ,  pred 12 leti
dp.
(dp.)
(dp.)
'''Osiromašeni uran''' je oblika [[uran]]a, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,2 in 0,3 % [[izotop]]a <sup>235</sup>U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 % <sup>235</sup>U). Vsebnost izotopov <sup>234</sup>U in <sup>235</sup>U je torej reducirana glede na <sup>238</sup>U in vsebuje le 60 % [[aktivnost|specifične aktivnosti]], tj. 14,8 Bq/mg. Uporablja se ga predvsem za različne ščite pred [[ionizirajoče sevanje|ionizirajočimi sevanji]], kot material za izdelavo protiuteži v letalski industriji in [[ladjarstvo|ladjarstvu]] in za izdelavo oklepno-prebojne municije. Je [[strupena kovina]], ki lahko poškoduje predvsem [[ledvica]] in [[pljuča]], vpliva pa tudi na [[živčevje]] ter je po vsej verjetnosti [[teratogen]], [[mutagen]] in [[karcinogen]].<ref>{{cite journal | author = Miller, A.C. & McClain, D.| title = A review of depleted uranium biological effects: in vitro and in vivo studies| journal = Rev. Environ. Health | year = 2007| volume = 22| issue = 1| pages = 75–89| pmid = 17508699}}</ref>
 
== Uporaba ==
 
== Toksičnost ==
[[Slika:DUF6 cylinder leak.gif|thumb|right|250px|Dotrajani in poškodovani rezervoarji za uranov heksalfuorid so lahko vzrok onesnaženja pitne vode]]
 
Ob sorazmerno široki uporabi osiromašenega urana (predvsem v vojnah) se pojavlja vprašanje o škodljivih učinkih urana na [[zdravje]]. Ker so uran in njegove spojine strupeni, poleg tega pa tudi rahlo [[radioaktivnost|radioaktivni]], je bilo od [[Zalivska vojna|Zalivske vojne]] dalje izvedenih precej raziskav o vplivu urana na človeški organizem, ki v večini primerov potrjujejo škodljivost za zdravje. Poleg tega pa poročajo o razmahu precej resnih bolezni ([[rak (bolezen)|rak]], genetske okvare) ravno na območjih, kjer je bila množično uporabljena municija iz osiromašenega urana (npr. na [[Kosovo|Kosovu]]) leta [[1999]] in v [[Irak]]u leta [[1991]] in [[2003]]). Nekateri ga smatrajo tudi kot glavni vzrok [[Zalivski sindrom|zalivskega sindroma]].
 
Pri otrocih britanskih vojakov, ki so se bojevali v Zalivskih vojnah in kjer je bilo uporabljeno strelivo z osiromašenim uranom, so raziskave pokazale, da se je število raznih razvojnih nepravilnosti povečalo za približno 50 % v primerjavi z otroci, katerih očetje niso prišli v stik z osiromašenim uranom oz. niso bili udeleženi v bitkah, kjer je bilo uporabljeno tovrstno strelivo.<ref>Doyle, P. ''s sod.'' (2004). [http://ije.oupjournals.org/cgi/content/full/33/1/74 "Miscarriage, stillbirth and congenital malformation in the offspring of UK veterans of the first Gulf war"]. ''International Journal of Epidemiology'' '''33''' (1): 74-86. PMID 15075150</ref>
 
Pri [[bogatenje urana|bogatenju urana]] nastane torej osiromašeni uran v obliki [[uranov heksafluorid|uranovega heksafluorida]] (UF<sub>6</sub>), ki je v stiku z vodo visoko reaktiven in tvori topno [[fluorovodikova kislina|fluorovodikovo kislino]] (HF) in [[uranil fluorid]] (UO<sub>2</sub>F<sub>2</sub>). Slednji je izjemno strupen, zato pretvorijo UF<sub>6</sub> v manj nevarne oblike, ki so kemično bolj stabilne in primernejše za daljše shranjevanje ali prevoz (oksidi, kot sta UO<sub>2</sub> in U<sub>3</sub>O<sub>8</sub>, ali pa kovinska oblika).
 
=== Poti in dejavniki pri kontaminaciji ===
 
== Opombe in reference ==
{{opombe}}
* ''Depleted uranium: Source, Exposure and Health Effects''. Department of Protection of the Human Environment, World Health Organization (WHO), 2001. {{ikona en}}