Sladoled: Razlika med redakcijama

dodanih 4.188 zlogov ,  pred 10 leti
brez povzetka urejanja
(...)
Sladoled je poslastica, ki se ji le redki uprejo.
== In kaj sploh je sladoled? ==
 
 
Danes poznamo veliko vrst sladoleda, prav tako je lahko postrežen v različnih oblikah. Je pa dejstvo, da je še vedno ledena sladica, sestavljena iz mleka, sladkorja, smetane in nekaterih dodatkov – največkrat so to sadje in razne arome. Seveda poznamo tudi zmrznjeno vodo z raznimi okusi, ampak to je že nekaj drugega kot naš sladoled ...
 
'''Kako je nastal sladoled?'''
 
Kje in kdaj je v resnici nastal sladoled, natančno ne ve nihče, obstaja pa kar nekaj legend o njegovem nastanku. Ena od njih pravi, da so so se z njim sladkali Kitajci že leta 1100 pred našim štetjem. Čeprav zmes iz mleka, hladne vode in drugih sestavin v osnovi bolj malo spominja na sladoled, naj bi ga Marco Polo prvič videl prav tam in ga z enega izmed potovanj prinesel v Evropo. Po drugi zgodbi so ga pripravljali že v antičnem času na dvoru rimskega cesarja Nerona, ki je bil velik oboževalec hladnih sladic. Njegovi podložniki so v posebnih ledenicah shranjevali amfore, v katere so z bližnjih planin prinašali sneg, temu dodajali sadje in med, in pripravljali okusne deserte. Še najbolj verjetna je zgodba, da je pravi sladoled nastal v sredini 17. stoletja v Angliji. Njegov izumitelj naj bi bil francoski kuhar, ki je delal na dvoru angleškega kralja Charlesa I. Ta je ob eni priložnosti pripravil do takrat popolnoma nepoznano sladico, neobičajno okusno, hladno in mehko kot prvi sneg. Že po prvem zalogaju je bil sladoled kralju tako všeč, je kuharju obljubil nagrado, doživljenjsko preživnino, samo da ne bi izdal skrivnostnega recepta. Na srečo in veselje vseh tedanjih in prihodnjih sladokuscev, pa je ta s kraljevo smrtjo pozabil na svojo obljubo in odkril, v čem je skrivnost pripravljanja sladoleda.
 
'''Najbolj priljubljen desert'''
 
Nedvomno je sladoled s svojim kraljevskim začetkom nastarejša sladica, danes pa v svetu najbolj priljubljen desert. Zahvaljujoč Italijanu Procopiju, ki je v svoji pariški kavarni leta 1686 začel z njegovo ponudbo, je ta postal dostopen za vse. Kupimo ga lahko na vsakem koraku ali uživamo doma v njegovi pripravi, saj okusni sladoled prija v vsakem letnem času, hladi in sladi, ter vzbuja prijetne asociacije na otroštvo, dopust, sonce ali zabavo.
Statistike kažejo, da so največji ljubitelji sladoleda prebivalci Nove Zelandije, ki ga pojedo kar 26,3 litrov na prebivalca. Sledijo jim Američani, Švicarji, Italijani, Francozi in Nemci, medtem ko si ga Slovenec privošči okoli 4 litre na leto. Med več sto vrst sladoleda različnih okusov in arome, ki jih delimo na kremaste in mlečne, sadne in aromatizirane deserte, ter vodne zmrzline, je v mnogih državah najbolj priljubljen okus vanilija, na drugem pa čokolada.
'''krepi in osrečuje'''
 
Osnovne sestavine sladoleda so mlečna maščoba, suha snov mleka brez maščobe, ki vsebuje beljakovine, mlečni sladkor in minerale, ter sladkor. Strokovnjaki za prehrano pravijo, da gre za podobne sestavine, kot jih ima mleko, zato bi sladoled moral postati sestavni del naših vsakdanjih obrokov. Ker takšna sestava ne daje samo polnega okusa, ampak tudi bogato hranilno vrednost, ga še posebej priporočajo športnikom in malčkom do 2. leta starosti. Seveda v zmernih količinah in mlečnega z manj sladkorja, maščobami in aditivi.
Znanstveniki Institute of Psychiatry v Londonu pa ugotavljajo, da želja po sladoledu ne izvira samo iz potrebe po uravnoteženi prehrani, ki organizem krepi, ampak ta okusna razvada tudi sicer ugodno vpliva na človeka. Med raziskovanjem so spremljali delovanje možganov pred in med lizanjem sladoleda, ter ugotovili, da je že ena sama žlica zaužitega sladoleda dovolj, da se odzove del možganov, ki reagira na ugodne okuse, vzbudi občutek užitka in ljudi osrečuje.
 
Po tej sladoledni zgodbi vas je verjetno zamikal »en liz«. Uživajte v pripravi svojega najljubšega sladoleda ali se odpravite do prvega sladoledarja.
 
'''Ali ste vedeli?'''
 
Prvi recept za pripravo sladoleda se je pojavil v kuharski knjigi Recepti gospe Ealesove, ki je izšla leta 1718 v Angliji.
Priprava sladoleda je bila težavna, dokler niso leta 1846 izumili prve zamrzovalne omare.
V Prešernovih časih je bil sladoled, ki so mu takrat po domače rekli zmrzlina, med svečanimi in bogatimi kosili vmesni obrok. Ljudje so ga jedli zaradi boljše prebave in krčenja želodca ter tako laže nadaljevali s pojedino.
Sladoled na leseni palčki je nastal šele pred nekaj več kot 100 leti, izum pa si lasti Američan Frank Epper. Po naključju je na svoji terasi čez noč pozabil kozarec limonade, v katerem je bila žlica. Zaradi nizke temperature, ki je padla pod ledišče, je žlica zamrznila skupaj z limonado.
Najnovejši izdelek proizvajalcev zamrznjene hrane je sladoled, ki ne curlja. Novost z jagodnim okusom se ob toploti spremeni v sadni žele, ki ne maže rok, ust in oblekeeXTReMe Tracker.
Brezimni uporabnik