Halkogen: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Dodajanje: hr:Halkogeni elementi |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
[[Slika:Chalkogene.jpg|thumb|300px|Halkogeni]]
'''Halkogeni''' so [[kemijski element]]i iz 16. (po stari nomenklaturi VIA) [[Skupina periodnega sistema|skupine]] [[periodni sistem elementov|periodnega sistema elementov]]. Skupina je poznana tudi kot '''kisikova skupina'''. Med halkogene spadajo: [[kisik]] (O), [[žveplo]] (S), [[selen]] (Se), [[telur]] (Te), [[polonij]] (Po) in sintetični [[Razširitev periodnega sistema elementov|ununheksij]](Uuh).
Njihovo ime pomeni "rudotvorni" (iz [[grščina|grškega]] ''halkos'' = ruda in ''–gen'' = tvoriti).
Čeprav je cela skupina, vključno s kisikom, definirana kot halkogena, se kisik in oksidi običajno ločujejo od halkogenov in halkogenidov. Izraz halkogenid je ponavadi rezerviran za [[sulfid]]e, selenide in teluride, ne pa tudi za [[oksid]]e. Oksidi se običajno ne razvrščajo med halkogenide.<ref>[http://jchemed.chem.wisc.edu/Journal/Issues/2001/Oct/abs1333_1.html A Second Note on the Term "Chalcogen"]</ref><ref name='handbook'>Francesco Devillanova (Editor) [http://books.google.com/books?id=IvGnUAaSqOsC&pg=PT24 Handbook of Chalcogen Chemistry - New Perspectives in Sulfur, Selenium and Tellurium] Royal Society of Chemistry, 2007; ISBN 0854043667, 9780854043668</ref><ref name='IUPAC'>IUPAC goldbook [http://goldbook.iupac.org/A00266.html amides]. Chalcogen replacement analogues (of amides) are called thio-, seleno- and telluro-amides.</ref><ref name='Takahisa'>Ohno Takahisa [http://www.sciencedirect.com/science?_ob=ArticleURL&_udi=B6TVX-46T3HTC-JF&_user=10&_rdoc=1&_fmt=&_orig=search&_sort=d&_docanchor=&view=c&_acct=C000050221&_version=1&_urlVersion=0&_userid=10&md5=aae920d4ee8b01faf1150483b04710a8 Passivation of GaAs(001) surfaces by chalcogen atoms (S, Se and Te)] Surface Science; Volume 255, Issue 3, 2 September 1991, str. 229-236.</ref>
==Lastnosti==
Elementi 16. skupine imajo podobne [[elektronska konfiguracija|elektronske konfiguracije]], predvsem za najbolj zunanji [[orbitala|elektronski obli]], zato imajo tudi podobne lastnosti:
{| class="wikitable" border="1" cellpadding="3" cellspacing="0"
|-
![[Vrstno število|Z]] !! [[Kemijski element|Element]] !! [[Orbitala|št. elektronov/orbitala]]
|-
| 8 || [[Kisik]] || 2, 6
|-
| 16 || [[Žveplo]] || 2, 8, 6
|-
| 34 || [[Selen]] || 2, 8, 18, 6
|-
| 52 || [[Telur]] || 2, 8, 18, 18, 6
|-
| 84 || [[Polonij]] || 2, 8, 18, 32, 18, 6
|-
| 116 || [[Razširitev periodnega sistema elementov|Ununheksij]] || 2, 8, 18, 32, 32, 18, 6
|}
[[Slika:Pyrite.jpg|thumb|200px|right|Kos železove rude s kristali pirita (FeS)]]
Kisik in žveplo sta [[nekovina|nekovini]], selen, telur in polonij pa so [[polprevodnik|polprevodne]] [[polkovina|polkovine]]. To pomeni, da so njihove električne lastnosti nekje med lastnostmi [[kovina|kovin]] in [[izolator]]jev. Telur, pa tudi selen, se kljub temu pogosto razvrščata med kovine.
Kovinski halkogenidi se v naravi pojavljajo kot [[mineral]]i. Nekateri so zelo pogosti, na primer [[pirit]] (FeS), ki je železova ruda, nekateri pa so zelo redki, na primer zlatov ditelurid ''kalaverit'' (AuTe<sub>2</sub>).
Najboolj pogosto formalno [[oksidacijsko stanje]] halkogenih spojin je 2-. Pogosta so tudi druga oksidacijska stanja, na primer 1- v piritu. Najvišje formalno oksidacijsko stanje je 6+ v [[sulfat]]ih ([[žveplova kislina]] H<sub>2</sub>SO<sub>4</sub>), selenatih (natrijev selenat Na<sub>2</sub>SeO<sub>4</sub>) in teluratih.
==Sklici==
{{opombe}}
{{Link FA|lmo}}
| |||