Nirvana: Razlika med redakcijama

'''NirvánaNibána''' je izraz, s katerim je [[Gavtama Buda|Buda]] opisoval popolno umiritev uma, [[mokša|osvobojenega]] pohlepa, jeze in drugih stanj (''[[kilesa]]''), ki povzročajo trpljenje. Ta mir, ki je pravzaprav osnovna narava uma, se razkrije, ko se raztopijo osnovni vzroki kvarnih stanj. Osnovni vzroki (''[[sanhara]]'') so zasidrani globoko v umu (z izrazjem zahodne psihologije: v nezavednem), z discipliniranim življenjem pa jih je vendarle mogoče odpraviti ([[osmera pot]]). V nibani so osnovni vzroki pohlepa in odpora izginili, zato človek ni več izpostavljen [[trpljenje|trpljenju]] (''[[dukha]]'') in ciklu [[ponovno rojstvo|ponovnega rojevanja]] v [[samsara|samsari]]. Strokovnjak za budizem Herbert Guenther je o nirvani zapisal takole: »Pojem nirvane je transcendenčni postulat, ki ga ni mogoče dokazati znanstveno, temveč le psihološko/subjektivno. Kljub temu vodijo k njemu vsi najvišji in končni cilji; pravzaprav se celo zdi, da je sam začetek vesga duhovnega življenja ... Z nastopom nirvane se je Pot končala in dosegla svoj cilj. Tako iskana Samoizpolnitev, ki s tem postane Resničnost, označuje idealno osebnost, pravo človeško bitje.« (Guenther, ''Problem duše v zgodnjem budizmu'', Curt Weller Verlag, Constanz, 1949, str. 156-157). V [[Dhamapada|Dhamapadi]] Buda nirvano označi kot »najvišjo srečnost«. Gre za trajno, transcendenčno srečnost, pridobljeno skozi razsvetljenje (''[[bodhi]]'').