Trapisti: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Shabicht (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 2:
[[Slika:Trappist praying 2007-08-20 dti.jpg|thumb|Trapist pri molitvi]]
 
'''Trapisti''' ([[Latinščina|lat.]] Ordo Cisterciensium Strictioris Observantiae) [[kratica]] (OSCO) so člani strogega [[Cerkveni red|cerkvenega reda]], ki je nastal leta [[1644]] kot reformirana veja [[Cistercijani|cistercijanov]] in izhaja iz [[Normandija|normandijskega]] [[SamostanaSamostan La Trappe|samostana La Trappe]].<ref>2000 let krščanstva, Založba Mihelač, Ljubljana, 1991</ref>
 
Trapisti živejo po strogih [[Pravila svetega Benedikta|Pravilih svetega Benedikta]] in sedem ur dnevno posvečajo Božji službi, opravljajo vsakodnevno fizično delo, njihova prehrana je vegetarijanska, zapovedan jim je strog molk in skupno življenje, ter imajo strogo odmaknjenost od sveta, zavračajo pa tudi vsakršno ukvarjanje z znanostjo.
 
Trapisti so se v [[Evropa|Evropi]] močneje razširili v 19. stoletju in so šele leta [[1812]] oblikovali lasten [[Cerkveni red|red]] in pridobili [[Samostan Citeaux|samostan Citeaux]]. Danes obstaja 80 moških in 42 ženskih samostanov reda Trapistov.
 
Trapisti so poznaniznani tudi po izdelavi sira [[Trapist (sir)|trapist]]. Trapistikateremu so trapisti v [[BiH]] so siru dali ime [[trapist]].<ref>Veliki splošni leksikon; knjiga 19, DZS, Ljubljana, 2006</ref> Prav tako se po redu imenuje vrsta piva, [[pivo trapist]], ki ga izdelujejo v sedmih (po podatkih iz leta [[2005]]) od skupno 171 samostanov (v svetovnem merilu). Šest samostanskih pivovarn je v [[Belgija|Belgiji]], ena pa na [[Nizozemska|Nizozemskem]]. Samo teh sedem pivovarn ima dovoljenje uporabljati blagovno znamko piva trapist.
 
== Trapisti v Sloveniji ==
 
V [[Slovenija|Sloveniji]] so se francoski trapisti naselili [[1884]], potem ko so tri leta popreje kupili [[Grad Brestanica]] (takrat še Rajhenburg) z obsežnimi posestvi. Ta je služil za sedež [[Trapistovski samostan Marije Rešiteljice Rajhenburg|Samostana Marije Rešiteljice Rajhenburg]], ki je bil edini samostan tega reda v Sloveniji ter eden izmed treh samostanov v [[Jugoslavija|Jugoslaviji]]. Menihi iz Brestanice so bili znani predvsem po [[industrija|industrijski]] proizvodnji [[Imperial Krško|čokolade]], pa tudi likerja in sira [[Trapist (sir)|trapista]] , imeli so tudi obsežna posestva in vinograde, za katera so vzorno skrbeli. Med [[Nemci|nemško]] [[okupacija|okupacijo]]leta [[1941]] je bil samostan razpuščen. Del menihov je odšel v [[Trapistovski samostan Marije Zvezde Banja Luka]]<ref>, edini še delujoči trapistovski samostan na območju bivše Jugoslavije.</ref> in ti so se po vojni leta [[1945]] vrnili. Dokončno je bil samostan razpuščen dve leti kasneje [[1947]], ko je nova oblast [[Nacionalizacija|nacionalizirala]] vse njihovo premoženje v Sloveniji.
 
== Glej tudi ==