Naratologija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 6:
== Dvoravninski koncept narativne strukture ==
Osnova njenemu dvoravninskemu konceptu in tako imenovanim binarnim strukturam, na čemer temelji naratološki [[epistemologija|epistemološki]] kod, obstaja delno tudi že pri [[ruski formalizem|ruskih formalistih]]. Ti so na [[kompozicija|kompozicijskem]] področju literarnih besedil artikulirali »binarno opozicijo« fabulo in sižejem. Razliko med obema pojmoma so opredelili z razporeditvijo posameznih kompozicijskih sestavin na časovni premici, in sicer kot logično urejeno zaporedje dogodkov ter kot enkratno in ne nujno logično razporeditev teh istih dogodkov v konkretnem umetniškem besedilu.
Naratologi so ti dve teoretični kategoriji poimenovali drugače. V pojmovnem in terminološkem polju se pojavljajo izrazne dvojice in trojice histoire – discours (Tzvetan Todorov), histoire – récit – narration ([[Gérard Genette|Gérard Genette]]), story – discours ([[Seymour Chatman|Seymour Chatman]]) ter story – text – narration ([[Shlomit Rimmon-Kenan|Shlomit Rimmon-Kenan]]), za katere se zdi, da zaradi svoje nejasnosti pravzaprav ne morejo popolnoma nadomestiti pojmov, iz katerih so izšli, torej [[fabula|fabule]] in [[
Fabula je področje globinske strukture besedila, je abstraktna stalnica, siže pa je del njegove površinske strukture in je konkreten in spremenljiv. Treba je poudariti možnost transformacije globinske strukture besedila v površinsko, ki je skladna z informacijo, ki jo želi avtor posredovati bralcu (poslušalcu), ter dejstvo, da je fabula neodvisna od pripovedovanja.
| |||