Priskledništvo: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m onaglasitev
Vrstica 13:
 
== Tipi priskledništva ==
[[Slika:Leptopeza.flavipes.with.Lamprochernes.2.jpg|thumb|right|225px|Psevdoškorpijon[[Paščipalci|Paščipalec]] kot "»slepi potnik"« na [[dvokrilci|dvokrilcu]] vrste ''[[Leptopeza flavipes]]'']]
Kot pri vse ekološki odnosih se tudi priskledniški odnosi razlikujejo glede na stopnjo odvisnosti prisklednika od gostitelja in časovno trajanje tega odnosa. V glavnem razlikujemo tri tipe priskledništva:
 
* '''foreza''': prisklednik se pritrdi na gostitelja samo za namene prenašanja (transporta), kar je najbolj opazno pri [[členonožci]]h, kot so [[pršice]] na [[žuželke|žuželkah]] (v glavnem [[hrošči]], [[muhe]] in [[čebele]]), [[psevdoškorpijonipaščipalci]] (Pseudoscorpionida) na [[sesalci]]h<ref>Durden, Lance A. (2001) »Pseudoscorpions Associated With Mammals in Papua New Guinea«. ''Biotropica'' '''23''' (2): 204–206.</ref> ter hrošči in [[dvojnonoge]] na [[ptiči]]h;<ref>Tajovy, K. ''s sod.'' (2001). »Millipedes (Diplopoda) in Dog's’ nests«. ''European Journal of Soil Biology'' '''37''': 321–323.</ref>
* '''[[inkvilinizem]]''': prostorska povezava med organizmoma, kot je v primeru mahov in rastlin ali pa pri ptičih, ki živijo v luknjah v drevesih;
* '''metabioza''': tip ohlapnega, posrednega priskledništva, pri katerem prisklednik uporabi nekaj, kar je "»gostitelj"« ustvaril, vendar šele po njegovi smrti; znani primer tega so [[Paguroidea|raki samotarji]], ki uporabljajo lupine [[polži|polžev]] za lastno zaščito.
 
== Glej tudi ==