Saroški cikel so odkrili [[Kaldejci]] (staroveški [[babilonska astronomija|babilonski astronomi]]) v zadnjih nekaj stoletjih pr. n. št. Kasneje so ga poznali [[Hiparh]], [[Plinij starejši]] (''Naravoslovje'' (''[[Naturalis historia]]'' II. 10[56]) in [[Ptolemej]] (''[[Almagest]]'' 4.2), vendar pod različnimi imeni.
Ime »saros« je prvič dal ciklu [[Edmond Halley|Halley]] leta 1691, ki ga je povzel iz [[Sudov leksikon|Sudovega enciklopedičnega priročnika [[Suda]] iz 10. stoletja. Ime za sumerski cikel mrkov saros je okoli leta [[290 pr. n. št.]] prevzel [[Berosus]]. Beseda saros izhaja iz besede 'šar' ('shar') ali 'šaru' ('sharu') in pomeni lahko ali [[Vesolje]] ali število [[3600 (število)|3600]] ([[60 (število)|60]] · 60). Beseda naj bi kazala na obdobje 3600 let. Iz časa kralja [[Nabonasar]]ja (Nabu-nasir) (vladal od 747 do 734 pr. n. št.) se je ohranilo precej sumerskih astronomskih zapiskov, iz katerih je razvidno, da so Sumerci po dolgotrajnih opazovanjih [[Sončev mrk|Sončevih]] in [[Lunin mrk|Luninih mrkov]] izluščili cikel. Čeprav je na Halleyjevo napako pri imenovanju pokazal [[Guillaume-Joseph-Hyacinthe-Jean-Baptiste Le Gentil|Le Gentil]] leta 1756, je ime ostalo.
[[Tales]] je verjetno po študijskem potovanju v [[Babilon]] prenesel saroški cikel napovedal Sončev mrk za 28. maj leta 585 pr. n. št.
