Magdalenska gora: Razlika med redakcijama

Okoli [[cerkev (zgradba)|podružnične cerkve]] ''sv. Magdalene'' so konec 19. st. pri arheoloških delih odkrili pomembne ostanke naselja iz železne dobe. Sestavlja ga utrjen zgornji del [[akropola|akropole]] v katero vodijo na jugovzhodu dobro ohranjena [[vrata (arhitektura-odprtina v zidu)|vrata]] , ter večji in slabše utrjen spodni del, ki leži na položnem hrbtu, ki pada proti [[Hrastje pri Grosupljem|Hrastju]]. Magdalenska gora tudi po velikosti sodi med največja železnodobna naselja v Sloveniji. Okoli naselja je več [[gomila|gomil]], od tega večja skupina severozahodno od naselja v gozdu, ter posamezne gomile ob [[cesta|cesti]], ki vodi iz Šmarja-Sap proti Hrastju pri Grosupljem.