Vztrajnik: Razlika med redakcijama

'''Vztrájnik''' je del [[stroj|stroja]]a, največkrat v obliki okrogle plošče ali [[kolo|kolesa]], ki je namenjen blaženju sunkov krožnega gibanja ali [[shranjevanje energije|shranjevanju energije]].

Vztrajnik mora imeti veliko [[masa|maso]], zlasti na obodu, shrani pa lahko tem več [[energija|energije]], čim hitreje se vrti. Pogost primer uporabe vztrajnika je pri [[batni motor|batnih motorjih]], pri katerih se le del časa proizvaja mehanska energija ("delovni takt"), preostali čas pa je za delovanje potrebno motorju dovajati zunanjo energijo, za sesanje in stiskanje delovne snovi (zraka ali zraka mešanega z gorivom). Podobno je pri [[batna črpalka|batni črpalki]] včasih potreben vztrajnik, da črpalka ne povzroča preveč neenakomeren odpor motorju, ki jo poganja. V nekaterih primerih zadošča, da strojni del, ki ima drug namen (na primer: [[jermenica]], [[sklopka]], [[zobnik]]), izvedemo bolj masivno kot bi bilo sicer potrebno.

Zmogljivost vztrajnika merimo s količino shranjene energije, kakovost izvedbe pa z gostoto shranjene energije na kilogram teže. Visoko zmogljive vztrajnike izdelujejo za posebne namene, z nadaljnjim razvojem pa želijo doseči tudi bolj množično uporabo, na primer v električnih vozilih. Gostota shranjene energije se že približuje gostoti pri električnih [[akumulator|akumulatorjih]]jih. Kolo vrhunskega vztrajnika za shranjevanje energije je iz navitih [[jeklo|jeklenih]] ali [[kevlar]]skih [[vlakno|vlaken]], vrti pa se s hitrostjo 20.000 do 40.000 vrtljajev na minuto, v [[vakuum]]u. [[Ležaj]]i so elektrodinamski.

Prednost vztrajnikov je, da je izkoristek delovnega kroga (shranjevanje-izraba energije) višji kot pri akumulatorjih in se načeloma lahko približa popolni izrabi (100%). Ostajajo pa še konstrukcijske in izdelovalne pomankljivosti ter problemi vključitve v celotni postroj (na primer vozilo). Med drugim lahko v vozilih moti tudi [[žiroskopski učinek]], zagotovljena pa mora biti tudi varnost. Pobegla vrtavka - kolo vztrajnika - ima lahko rušilno moč.

kjer je <math>I</math> [[vztrajnostni moment]] telesa okoli vrtilne osi in <math>\omega</math> [[kotna hitrost]] v [[radian]]ih. Zgornja [[veličinska enačba]] dâ na primer energijo v [[joul]]ih (J), če vnesemo vztrajnostni moment v kg.m² in kotno hitrost v radianih na [[sekunda|sekundo]].