Wikipedija

Glagolski način: Razlika med redakcijama

Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Ioscius (pogovor | prispevki)
52 urejanj
m dp+
Vrstica 1:
{{v delu}}
 
'''Glagolski način''' je [[glagolska kategorija]] in je izraz zveze med [[glagol]]om in njegovimi [[argument (lingvistika)|argumenti]]. Predstavlja razmerje med [[osebek|osebkom]] in (iz)vršilcem dejanja.<ref name=toporisic_2004>Toporišič (2004), str. 358.</ref> Obstaja kar nekaj vrst glagolskih načinov, vendar večina evropskih jezikov pozna le dve: aktivno ter pasivno. Mnogo evropskih jezikov pozna tudi ''srednji'' način, čeprav se pogosto imenuje ''refleksiven''. Drugi evropski jeziki, kot na primer [[islandščina]] in [[stara grščina]], imajo pravi srednji način. Jeziki iz drugih [[jezikovne družine|družin]], kot [[mongolščina]], imajo do pet ražličnih načinov in naprej.
 
== Slovenščina ==
 
[[slovenščina|Slovenski jezik]] ima dve vrsti glagolskih načinov, in sicer:
 
Vrstica 9 ⟶ 10:
* trpnik/pasiv
 
AktivneTvorne povedi so tiste, v katerih je osebek ''povzročitelj'' ali, ''(iz)vršilec dejanja'' ali ''nosilec stanja''.
:'''''Navijači''' so gledali tekmo.''
 
PasivneTrpne povedi so tiste, v katerih se ''vršilec dejanja'' ne kaže. V pasivnihtrpnih povedih objekt aktivnetrpne povedi postane osebnikosebek, in jese dejanje poimenovanopoimenuje z [[deležnik]]om na -'''n''' ali -'''t'''.
:''Tekma je bila '''gledana.''''' (od koga?)
 
Če v povedi ni vršilva dejanja in ga na podlagi sobesedila ali sotvarja ne moremo misliti, je glagolska oblika tvorniška:
==Srednji način==▼
: ''Snežilo je.''
V srednjem načinu je te težko dati osebnik v kategorijo aktivno ali pasivno, ker ima lastnosti od obeh strani. Ker je imel [[indoevropski prajezik]] namesto pasivnega načina srednji način oziroma mediopasiven, mnogo sodobnih indoevropskih jezikov ima ostanke takšnega načina, nekateri pa pravi srednji način. Srednji način pogosto ima refleksiven namen, kot na primer v stari grščini:▼
 
V slovenščini je tvornik pogostejši od trpnika, ki ga lahko ob ohranitvi istega [[glagolski čas|časa]] in [[glagolski vid|vid]]a zmeraj spremenimo nazaj v tvornik, obratno pa ne vedno. Tvornik je prvoten, trpnik pa je le pretvorbena oblika.<ref name=toporisic_2004 />
 
▲== Srednji način ==
 
▲V srednjem načinu je te težko dati osebnikosebek v kategorijo aktivnotvorno ali pasivnotrpno, ker ima lastnosti od obeh strani. Ker je imel [[indoevropski prajezik]] namesto pasivnegatrpnega načina srednji način, oziroma mediopasiven, ima mnogo sodobnih indoevropskih jezikov ima ostanke takšnega načina, nekateri pa pravi srednji način. Srednji način pogosto ima pogosto refleksiven namen, kot na primer v [[stara grščina|stari grščini]]:
 
:τὸν Ἰωαννήν τις '''ἐγείραι.'''
:''JanezeJaneza nekdo '''zbudi.'''''
 
:ὁ Ἰωάννης '''ἐγειρεται.'''
:''Janez '''se zbudi.'''''
 
=== Slovenščina ===
 
Refleksiv v slovenščini deladeluje kot srednji način, kjer se kaže ''vršilec dejanja'' kot osebnikosebek, ampakvendar ne vemo, ali osebnik ima osebek vlogo v dejanju. [[Sintaksasintaksa|Sintaktično]] je glagol aktiventvoren, [[semantika|semantično]] pa pasiventrpen, torej srednji. Primerjaj tenalednje stavke, izmed katerih je tretji srednjega načina:▼
: Nekdo '''odpre''' vrata. ▼
: Vrata so '''odprta'''.▼
: Vrata '''se odprejo'''.▼
 
== Opombe in sklici ==
{{opombe}}
 
== Viri ==
 
* {{navedi knjigo|first=Jože|last=Toporišič|authorlink=Jože Toporišič|title=Slovenska slovnica|year=2004|edition=4. izdaja, 2. natis|publisher=Obzorja|location=Maribor|cobiss= 53483521}}
▲Refleksiv v slovenščini dela kot srednji način, kjer se kaže ''vršilec dejanja'' kot osebnik, ampak ne vemo, ali osebnik ima vlogo v dejanju. [[Sintaksa|Sintaktično]] je glagol aktiven, [[semantika|semantično]] pa pasiven, torej srednji. Primerjaj te stavke, izmed katerih je tretji srednjega načina:
▲:Nekdo '''odpre''' vrata.
▲:Vrata so '''odprta'''.
▲:Vrata '''se odprejo'''.
 
 
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/wiki/Glagolski_način«