Glagolski način: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
mBrez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1:
'''Glagolski način''' je izraz zveze med [[glagol]]om in njegovimi [[argument (lingvistika)|argumenti]]. Obstaja kar nekaj vrst glagolskih načinov, vendar večina evropskih jezikov pozna le dve: aktivno ter pasivno. Mnogo evropskih jezikov pozna tudi ''srednji'' način, čeprav se pogosto imenuje ''refleksiven''. Drugi evropski jeziki, kot na primer [[islandščina]] in [[stara grščina]], imajo pravi srednji način. Jeziki iz drugih [[jezikovna družina|družin]] imajo do pet ražličnih, kot [[mongolščina]], in naprej.
== Slovenščina ==
[[slovenščina|Slovenski jezik]] ima dve vrsti glagolskih načinov, in sicer:
Vrstica 13 ⟶ 12:
Pasivne povedi so tiste, v katerih se ''vršilec dejanja'' ne kaže. V pasivnih povedih objekt aktivne povedi postane osebnik, in je dejanje poimenovano z [[deležnik]]om na -'''n''' ali -'''t'''.
:''Tekma je bila '''gledana.''''' (od koga?)
Refleksiv v slovenščini dela kot srednji način, kjer se kaže ''vršilec dejanja'' kot osebnik, ampak ne vemo, ali osebnik ima vlogo v dejanju. [[Sintaksa|Sintaktično]] je glagol aktiven, [[semantika|semantično]] pa pasiven, torej srednji. Primerjaj stavke, izmed katerih je tretji srednjega načina:
:Nekdo '''odpre''' vrata.
:Vrata so '''odprta'''.
:Vrata '''se odprejo'''.
{{škrbina o jeziku}}
| |||