Kožekrilci: Razlika med redakcijama

'''Kožokrilci''' ali '''kožekrilci''' ([[znanstveno ime]] '''Hymenoptera'''; [[grščina|grško]] hymen - ''membrana'' + pteron - ''krilo'') so zelo uspešen [[red (biologija)|red]] [[žuželke|žuželk]] s preko 100.000 opisanimi recentnimi [[vrsta (biologija)|vrstami]]; po številu znanih vrst so od njih večji samo [[hrošči]]. Med kožokrilce uvrščamo nekaj najprepoznavnejših skupin žuželk, kot so [[mravlje]], [[čebele]], [[Navadna osa|ose]] in [[sršen]]i; mnoge od njih so visoko specializirane vrste.

 

Med kožokrilce uvrščamo žuželke zelo različnih velikosti (največkrat od 1,5 do 120 mm) in značilnosti. Odrasli samci ose ''Dicopomorpha echmepterygis'' iz družine pritlikavih najezdnikov (Myrmaridae) so najmanjši odrasli osebki med žuželkami sploh, v dolžino merijo le 0,139 mm. Mnoge vrste so s specializacijo izgubile ali pridobile kakšno strukturo, tako da kožokrilec, ki bi ga označili kot tipičnega, ne obstaja.

[[Slika:XN Tenthredo mesomela.jpg|thumb|right|220px|Rastlinska osa vrste ''Tenthredo mesomela'']]

[[Ličinka|Ličinke]] kožokrilcev so dveh različnih tipov. Večina primitivnih vrst (rastlinske ose) ima ličinke podobne [[gosenica]]m z dobro razvito glavo in torakalnimi nogami, pogosto pa tudi s panožicami na zadku. Izjema so le tiste, ki vrtajo po rastlinah, te so običajno brez nog. Ostale ličinke kožokrilcev so brez nog in imajo zelo reducirano glavo.

 

[[Slika:Tenthredo marginella01.jpg|thumb|right|220px|Ličinka rastlinske ose vrste ''Tenthredo marginella'']]

Samica s pomočjo ovipozitorja izleže posamezna [[jajce|jajčeca]] v rastlinsko [[tkivo]] ali drugo žival. Pogosta je [[partenogeneza]], razvoj ličink iz neoplojenih jajčec. Tako samci [[čebele|čebel]] in [[ose|os]] nastajajo izključno nespolno, pri nekaterih vrstah pa jih skoraj ni in je partenogeneza praktično edini način razmnoževanja. Jajčeca vrst, ki so notranji zajedavci, imajo zelo malo rezervnih snovi in iz njih se lahko izleže več osebkov. Večina ličink na račun tega, da so obdane s hrano oz. jih hranijo delavke, nima okončin in močnih čeljusti.

Med kožokrilci je tudi nekaj posebnežev, tako krojaške mravlje živijo od [[spora|spor]] [[glive|gliv]], ki jih gojijo v svojih gnezdih. Večina je dnevno aktivnih, razen nekaterih plenilskih vrst, ki letajo ponoči.

 

[[Slika:Melkende Ameisen Honigtau4 edit2.jpg|thumb|right|220px|Mravlja nabira mano [[listne uši|listnih uši]]]]

Kožokrilci so ena izmed najbolj razširjenih in raznolikih skupin žuželk, ki zapolnjujejo zelo raznolike [[ekologija|ekološke]] vloge. Med njimi najdemo živali na vseh [[trofični nivo|trofičnih nivojih]], ki izkoriščajo vse možne vire hrane. Poznamo [[rastlinojed]]ce, [[zajedavec|zajedavce]] (ličinke mnogih vrst), plenilce (ose) itd. Ličinke pogosto izkoriščajo drug vir hrane kot odrasle živali, s čemer se zmanjša [[kompeticija]] med njimi. V [[ekosistem]]u imajo ključno vlogo kot [[opraševanje|opraševalci]]; na dolgo odvisnost rastlin od opraševanja kažejo rastline, ki jih lahko oprašuje izključno ena vrsta kožokrilca.

Živijo na vseh [[celina]]h razen [[Antarktika|Antarktike]] v raznolikih [[habitat]]ih, največkrat jih najdemo med listnim odpadom in zemljo oz. na rastlinju. Omembe vredno je tudi povezovanje v kolonije - nekateri kožokrilci so [[evsocialnost|evsocialne]] živali, v kolonijah poznajo delitev dela (razmnoževanje, iskanje hrane, skrb za zarod, obramba kolonije), zaradi česar so kot skupina sposobni izkoriščati vire hrane, ki posameznikom ne bi bili dostopni.

 

[[Slika:Bienen auf Wabe.JPG|thumb|right|220px|Čebele na satju]]

Med vsemi skupinami žuželk so kožokrilci verjetno najpomembnejši za [[človek|človeški]] obstanek. Celotno [[poljedelstvo]] in z njim povezane dejavnosti, s tem pa večina človeške prehrane, so neposredno odvisne od opraševanja rastlin s strani čebel in drugih kožokrilcev, ki nabirajo [[nektar]]. Del opraševanja sicer izvajajo tudi druge žuželke, kot so [[muhe]], a je spolno razmnoževanje poljščin skoraj izključno odvisno od kožokrilcev. Drugi kožokrilci, recimo ose, ki plenijo ali zajedajo druge žuželke, so pomemben dejavnik nadzora škodljivcev v [[vrt]]ovih, [[gozd]]ovih in na [[njiva]]h. V mnogih predelih sveta so (najpogosteje mravlje) pomemben vir hrane.

Manj zaželena lastnost pa je sposobnost os in čebel da boleče pičijo, kar je lahko za [[alergija|alergika]] tudi smrtno nevarno. Zaradi tega je gnezdenje os in sršenov blizu človeških bivališč nezaželeno.

 

Na [[Rdeči seznam IUCN|Rdečem seznamu IUCN]] je 151 vrst kožokrilcev, od tega tri [[skrajno ogrožena vrsta|skrajno ogrožene]], 139 [[ranljiva vrsta|ranljivih]], 7 [[potencialno ogrožena vrsta|potencialno ogroženih]], ena [[najmanj ogrožena vrsta]] in ena, za katero ni dovolj podatkov.<ref>2007 IUCN Red list: [http://www.iucnredlist.org/info/tables/table4a Summary statistics for globally threatened species] Pridobljeno 29.10.2007</ref>

 

[[Slika:Rhyssa persuasoria.jpg|thumb|right|220px|Veliki lesni najezdnik (''Rhyssa persuasoria'') odlaga jajčece v žuželko, ki živi v lesu]]

Sorodni so skupinama [[Amphiesmenoptera]] ([[mladoletnice]] in [[metulji]]) ter [[Antliophora]] ([[dvokrilci]] in [[kljunavci]]/[[bolhe]]). Razmerja znotraj redu so trenutno predmet revizij, tradicionalno pa kožokrilce delimo na dva podredova, [[Symphyta]] (rastlinske ose) in [[Apocrita]] (ozkopase ose), čeprav danes vemo, da so rastlinske ose [[parafilija|parafiletska]] skupina - iz ene od družim rastlinskih os so se namreč razvile vse ostale skupine kožokrilcev. Znotraj podredu ozkopasih os tvorijo naddružine Chrysidoidea, Vespoidea in Apoidea jasno [[monofilija|monofiletsko]] skupino, združuje jih to, da imajo ovipozitor spremenjen v želo.

 

Kljub velikemu pomenu za človeka in več kot 10.000 [[Evropa|evropskih]] vrstah je v [[Slovenija|Sloveniji]] ta skupina žuželk razmeroma slabo raziskana. Izjeme so čebele, ki jih je prvi opisoval že [[Giovanni Antonio Scopoli|Scopoli]], v zadnjem času pa poleg njih še mravlje. V Sloveniji po zdaj zbranih podatkih živi 542 vrst čebel in 132 vrst mravelj<ref>Bračko G. (2007). ''[http://web.bf.uni-lj.si/bi/NATURA-SLOVENIAE/pdf/NatSlo_9_1_2.pdf Checklist of the ants of Slovenia (Hymenoptera: Formicidae)]'' Natura Sloveniae, '''9'''(1), 15-24</ref>

 

[[Slika:Pomnik pszczoły 01 ssj 20060914.jpg|thumb|right|220px|Spomenik čebelam v mestu [[Kielce]] ([[Poljska]])]]

Kožokrilci so kot koristne živali že dolgo del človeške kulture. Čebele in ose so kot [[bog|božanstva]] častili že v [[stari Egipt|starem Egiptu]], prav tako [[zgodovina Grčije|stari Grki]]. Mravlje so zaradi svoje organiziranosti [[simbol]] delavnosti, moči in poguma. Nenazadnje pa so čebele, ki jih izkoriščamo za opraševanje, pridobivanje [[med]]u in izdelkov iz medu, sinonim za delavnost ter prijaznost, v naših krajih predvsem avtohtona [[kranjska sivka]], okoli katere se je razvila tradicija [[čebelarstvo|čebelarstva]].

* Triplehorn C.A. in Johnson N.F. (2005). ''Borror and DeLong's Introduction to the Study of Insects'' (7th edition). Belmont: Thomson Brooks/Cole. ISBN 0-03-096835-6 {{COBISS|ID=1573286}}

 

* [[Seznam redov žuželk]]

 

{{Commonscat|Hymenoptera|Kožokrilci}}

* [http://www.tolweb.org/Hymenoptera Kožokrilci] na straneh [http://www.tolweb.org Tree of Life Web Project] {{ikona en}}

[[lt:Plėviasparniai]]

[[lv:Plēvspārņu kārta]]

[[nl:Vliesvleugeligen]]

[[nn:Årevengjer]]