Anton Bezenšek: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +iw |
m ZP |
||
Vrstica 7:
== Življenje ==
=== Mladost ===
Anton se je rodil očetu Tomažu Vezenšku - (Anton se je odrasel sam preimenoval v Bezenšek) in materi Marjeti roj. Kranjc v Bukovju pri Frankolovem kot najstarejši med osmimi sinovi. Oče Tomaž je bil dober gospodar in razgledan kmet, ugleden je bil v svoji okolici tudi kot dober pevec, cerkveni ključar in glasbenik. Zavedal se je pomena šolske izobrazbe in je vse svoje sinove spodbujal k učenju. Anton je že v [[Ljudska šola|Ljudski šoli]] na Frankolovem pokazal svojo nadarjenost. Takratni učitelj Filip Koderman ga je v popoldanskem času še dodatno poučeval nemščino, tako da se je [[Anton|Tonej]], kakor so ga klicali domači, lahko v jeseni 1865. leta lahko vpisal v četrti razred ljudske šole v [[Celje|Celju]]. Tu je dopolnil svoje znanje in se vpisal na [[I. gimnazija v Celju|Gimnazijo v Celju]]. Postal je eden od najboljših učencev četrtega letnika, zato je bil leta 1870, zaradi učnega uspeha in vzornega vedenja, sprejet v celjsko Opatijo na brezplačno hrano in stanovanje. Takratni opat Matija Vodušek ga je spodbujal k literarnemu ustvarjanju. Tonej je že kot gimnazijec pošiljal svoje leposlovne spise pod psevdonimom v mladinski časopis
=== Bezenškov visokošolski študij ===
Vrstica 18:
Leta 1884 je odšel Bezenšek na poletne počitnice, domov v Slovenijo. Preživel jih je zelo aktivno, po vrnitvi konec meseca septembra v Sofijo, ga je tam pričakalo šokantno presenečenje. Bolgarska vlada mu je poslala sporočilo da ne bo podaljšala njegovo pogodbo za delo v [[Stenografski urad|stenografskem uradu]], ukaz je podpisal novoizvoljeni minister Karavelov. Bezenška je ta odpoved prizadela, vendar je takoj pogledal okoli za novo zaposlitvijo. Odprlo se mu je več možnosti, ena celo v Sloveniji, zaposlitev pri [[Kranjski deželni odbor|kranjskem deželnem odboru]] v Ljubljani. V Bolgariji je bil že precej poznan in povabili so ga v [[Plovdiv]], ki je postal po [[Berlinski kongres|Berlinskem kongresu]], oblastno središče [[Vzhodna Rumelija|Vzhodne Rumelije]], ki ni pripadala severni Bolgariji in jo je upravljal [[Guverner|guverner]]. Ta ponudba mu je bila ljubša, ker mu je omogočala poleg vodenja stenografskega urada še profesuro na tamkajšnji gimnaziji, katero je cenil kot svoje poslanstvo. V Plovdivu je bil zelo lepo sprejet, njegov stenografski urad pa ni imel dolge življenske dobe, saj je oblastna skupščina prenehala delovati 18. septembra 1885. Tedaj je prišlo do združitve severne in južne Bolgarije. Bezenšku se je odprla možnost da se vrne nazaj v stenografski urad v Sofijo, vendar se je tako vživel v svoje delo na Gimnaziji v Plovdivu, da te priložnosti ni izkoristil. Začelo se je njegovo 20- letno življenje in delo v Plovdivu. Svojim mlajšim bratom je redno pomagal, Dominiku finančno da je doma na Frankolovem lahko odprl gostilno in trgovino, Arnoštu že prej med študijem v Zagrebu, potem ga je povabil v Bolgarijo in tam skrbel za njegovo vzgojo, po nekaj letih bivanja v Plovdivu pa je bratu Ignacu, ki je končal kmetijsko-vinarsko šolo na Grmu pri Novem mestu, priskrbel mesto vinarskega nadzornika v Plovdivu, bratu Alojzu pa je pomagal v Plovdivu ustanoviti knjigarno in založbo '''''Pčela''''', ta založba si je v Bolgariji pridobila velik ugled. Leta 1895 je iz ljubiteljskih nagibov do petja v Plovdivu ustanovil [[Mestni pevski zbor]], katerega predsednik je postal. Dal je tudi pobudo za ustanovitev zveze vseh pevskih društev, delujočih na slovanskem jugu. Zveza južnoslovanskih pevskih zborov je bila pod njegovim predsedstvom ustanovljena leta 1896 v Plovdivu.
{{lifetime|1854|1915|Bezenšek, Anton}}▼
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Anton Bezenšek}}
{{SBL|id=0130}}
▲{{lifetime|1854|1915|Bezenšek, Anton}}
[[Kategorija:Slovenski slavisti]]
[[Kategorija:Slovenski pedagogi]]
| |||