Anton Bezenšek: Razlika med redakcijama

Čas njegovega šolanja na Gimnaziji Celje je sovpadal z dobo narodnih [[Tabor|taborov]] in uspešnim delovanjem [[Čitalnica|čitalnic]], to je izoblikovalo odločno narodno mišljenje in ljubezen do slovenske besede. Leta 1873 je bil glavni pobudnik in ustanovitelj [[Beseda|Besede]] prvega slovenskega dijaškega društva na celjski gimnaziji. Postal je prvi predsednik in zelo aktiven član tega društva. To mu je nakopalo mnogo težav z nemško usmerjenimi profesorji, zlasti od profesorja matematike, ki mu je zagrozil da ne bo opravil mature. Bezenšek se je takrat povezal s svojimi prijatelji, ki so bili v podobnem položaju, prijavili so se na zrelostni izpit leta 1874 v Zagreb, kjer je uspešno maturiral. Oktobra leta 1874 se je vpisal na [[Filozofska fakulteta|filozofsko fakulteto]], novoustanovljene [[Zagrebška Univerza|Zagrebške Univerze]]. Obiskoval je predavanja iz [[Slavistika|slavistike]], [[Klasična filologija|klasične filologije]] in [[Filozofija|filozofije]]. Tu se je seznanil tudi z Slovencem prof. Franjem Magdičem, ki velja za začetnika hrvaške stenografije. Večina takratnih slovenskih študentov na visokih šolah se je morala preživljati sama, tako tudi Bezenšek, ki si je nekaj sredstev pridobil z [[Instrukcija|instrukcijami]] premožnejših študentov, veliko več pa z poučevanje stenografije, hrvaških dijakov na veliki [[Zagrebška gimnazija|Zagrebški gimnaziji]]. Organiziral je tečaje stenografije in v petih letih študija navdušil ter usposobil cele generacije hrvaških srednješolcev, jih zbiral, spodbujal, bodril, navduševal. V šolskem letu 1878/79 je zaključil svoj študij in postal [[Honorarni učitelj|honorarni učitelj]] na gimnaziji v Zagrebu, kjer je poučval poleg stenografije poučeval še nemščino in matematiko. Na univerzi v Zagrebu si je vztrajno prizadeval da bi odprli [[Lektoratlektorat|lektorsko]] mesto za stenografijo. Njegovi prošnji je hrvaška vlada 15.septembra 1878 ugodila, vendar je to mesto tako nizko ovrednotila, da je razočarani Bezenšek službo zavrnil.