Redakcija: 22:09, 26. marec 2010 uredi Godvisna (pogovor \| prispevki) 706 urejanj mBrez povzetka urejanja ← Starejše urejanje		Redakcija: 23:01, 26. marec 2010 uredi razveljavi Godvisna (pogovor \| prispevki) 706 urejanj m viri, np, tekst Novejše urejanje →
Vrstica 20: Drugi najpogostejši povzročitelji so [[virus herpesa simpleksa\|virus herpesa simplex]] tipa 2 (HSV-2), [[HIV]] in virusi, ki jih prenašajo [[členonožci]] (artropodi), npr. [[klopi]]. [[Virus mumpsa]] je pogost povzročitelj po svetu, a je pri nas postal redkejši zaradi cepljenja.<ref name=Merck></ref> Mollaretov meningitis je ~~sindrom~~posebna oblika ponavljajočih se aseptičnih meningitisov, ki spontano izzvenijo. Značilni so veliki atipični [[monocit]]i v likvorju. Povzroča ga HSV-2 v povezavi z [[genitalni herpes\|genitalnim herpesom]]; večina bolnikov ne ve, da je bila izpostavljena tej okužbi.<ref name=Merck></ref> Virusi, ki povzročajo [[encefalitis]], tipično povzročajo tudi blag aseptični meningitis.<ref name=Merck></ref> Vrstica 29: [[Vnetje]] mening je lahko posledica vraščanja novotvorbe, uhajanja vsebine iz znotrajlobanjskih cist, intratekalnih zdravil, zastrupitve s [[svinec\|svincem]] in dajanja kontrastnih sredstev. Redkeje je vnetje posledica sistemskega dajanja zdravil, verjetno zaradi [[preobčutljivostne reakcije]]. Najpogostejši povzročitelji so nesteroidni antiinflamatoriki (NSAI), predvsem ibuprofen, antimikrobna zdravila, imunomodulatorji (imunoglobulini, monoklonska protitelesa, ciklosporin, cepiva..).<ref name=Merck></ref> == Patofiziologija == Vrstica 35 ⟶ 34: == Simptomi in znaki == ~~Pogosto~~Simptomi in znaki se ~~najprej~~ponavadi ~~pojavijo~~razvijejo ~~znaki~~v ~~podobni~~nekaj ~~gripi;~~urah. Pojavijo se [[vročina]], [[glavobol]], ~~vendar~~slabo ~~prehlad~~počutje, niotrdel ~~tako~~vrat, ~~očiten~~neprijetni občutki ob močni svetlobi (fotofobija), zaspanost, bolečine v mišicah (mialgija) in razdražljivost. Bolnik je ponavadi priseben in se ga da z lahkoto zbuditi. Motena zavest, žariščni nevrološki znaki ali epileptični napadi kažejo na encefalitis (vnetje možganovine).<ref name=Hankey></ref> Meningealni znaki so manj izraziti in se pojavijo kasneje kot pri [[akutni bakterijski meningitis\|akutnem bakterijskem meningitisu]]. Bolniki ponavadi niso v kritičnem stanju, prevladujejo lahko sistemski in nespecifični znaki. [[Žariščni nevrološki znaki]] so odsotni. Če je vzrok neinfektiven, je pogosto odsotna tudi vročina.<ref name=Merck></ref> Čeprav povzročitelja iz znakov in simptomov ne moremo zanesljivo prepoznati, pa lahko nekateri znaki kažejo na povzročitelja. Bolečine v mišicah in vnetje srčne mišice (miokarditis) kažejo na coxsackieviruse, kožni izpuščaji na enteroviruse ali [[virus noric\|virus herpesa zostra]], [[vnetje obušesne slinavke]] (parotitis) ali vnetje mod (orhitis) kažejo na [[virus mumpsa]], bolečine v sklepih (artralgija) in povečane bezgavke ([[limfadenopatija]]) pa na [[HIV]].<ref name=Hankey></ref> ~~== Diagnoza ==~~ == Diagnoza in diferencialna diagnoza == Ključna pri postavitvi diagnoze je analiza likvorja in včasih pred njo še slikanje s [[CT]].<ref name=Merck></ref> Vrstica 52 ⟶ 53: Z določenimi testi se poskuša dokazati tudi nevirusne povzročitelje aseptičnega meningitisa (rikecije, borelija, sifilis...). Z zdravili povzročen meningitis se diagnosticira na podlagi izključitve ostalih povzročiteljev.<ref name=Merck></ref> Diferencialno diagnostično pridejo v poštev meningitisi druge etiologije (zgodnji bakterijski, delno zdravljeni bakterijski, povzročen z glivami ali paraziti...) ter [[subarahnoidalna krvavitev]] (SAK).<ref name=Hankey></ref> == Zdravljenje ==▼ ▲== Zdravljenje in prognoza== V večini primerov je diagnoza jasna in je potrebno samo dajanje tekočin (hidracija), [[analgetik]]ov in [[antipiretik]]ov. Če se listerijski, delno zdravljen bakterijski ali bakterijski meningitis v zgodnji fazi ne morejo izključiti, je potrbno dati antibiotike, dokler izvidi kultur ali ponavljajoče preiskave likvorja ne izključijo teh treh meningitisov.<ref name=Merck></ref> Vrstica 58 ⟶ 61: Ponavljajoče se meningitise s HSV-2 lahko zdravimo z [[aciklovir]]jem, famciklovirjem ali valaciklovirjem.<ref name=Merck></ref> Prognoza je odvisna od povzročitelja. Večinoma se stanje ne slabša in se začne izboljševati v nekaj dneh. Večina popolnoma okreva v 2 tednih, pri nekaterih pa lahko slabo počutje in bolečine v mišicah vztrajajo še nekaj tednov.<ref name=Hankey></ref> == Opombe in reference == Vrstica 68 ⟶ 73: == Zunanje povezave == * [http://www.lek.si/medicinski-slovar slovenski medicinski e-slovar] [[en: aseptic meningitis]]

Aseptični meningitis: Razlika med redakcijama