Dopplerjev pojav: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m robot Spreminjanje: no:Dopplereffekt |
m robot Spreminjanje: tr:Doppler etkisi; kozmetične spremembe |
||
Vrstica 10:
Nekdo vsako sekundo vrže žogo v smeri drugega. Predpostavi, da žoga potuje s konstantno hitrostjo. Če je metalec mirujoč, bo prejemnik sprejel žogo vsako sekundo. Če pa se metalec približuje prejemniku, bo prejemnik sprejel žogo pogosteje, ker bo žoga manj oddaljena. Ravno obratno velja, če se metalec oddaljuje od prejemnika.
Če se izvor valovanja premika skozi medij z frekvenco ''f''<sub>0</sub>, potem mirujoč opazovalec zazna valovanje s frekvenco
:<math>f = f_0 \left ( \frac {v}{v + v_{s,r}} \right )</math>
Vrstica 18:
Podobna analiza, ko se premika opazovalec in je izvor mirujoč, daje opazovano frekvenco, ki jo zazna opazovalec (hitrost opazovalca je ''v''<sub>o</sub>):
:<math>f = f_0 \left (1 - \frac {v_0}{v} \right )</math>
kjer velja dogovor, da je ''v''<sub>o</sub> pozitivna, če se opazovalec oddaljuje od izvira in negativna, če se opazovalec približuje izviru.
To lahko posplošeno zapišemo z vektorsko enačbo. V koordinatnem sistemu, ki je mirujoč glede na medij, katerega hitrost
:<math>\frac{f_r}{f_s} = \frac {1 - \mathbf{n} \cdot \mathbf{v}_r / c}{1 - \mathbf{n} \cdot \mathbf{v}_s / c}</math>
Vrstica 44:
=== V astronomiji ===
Dopplerjev pojav povezuje [[valovanje|valovno dolžino]] oddane svetlobe z valovno dolžino sprejete svetlobe. Ti sta namreč identični le, če sprejemnik in izvor mirujeta ali če se gibljeta enako hitro v enaki smeri. Če se torej svetilo približuje, vidimo svetlobo z manjšo valovno dolžino (valovna dolžina se pomakne bolj proti vijoličnemu [[Spekter elektromagnetnega valovanja
Dopplerjev pojav v astronomiji je zanimiv zato, ker se [[zvezda|zvezde]] vrtijo, in na robovih oddajajo drugačen spekter svetlobe kot je realen.
Vrstica 115:
[[sv:Dopplereffekt]]
[[th:ปรากฏการณ์ดอปเพลอร์]]
[[tr:Doppler
[[uk:Ефект Доплера]]
[[vi:Hiệu ứng Doppler]]
|