Dopplerjev pojav: Razlika med redakcijama

odstranjeni 4 zlogi ,  pred 10 leti
m
robot Spreminjanje: tr:Doppler etkisi; kozmetične spremembe
m (robot Spreminjanje: no:Dopplereffekt)
m (robot Spreminjanje: tr:Doppler etkisi; kozmetične spremembe)
Nekdo vsako sekundo vrže žogo v smeri drugega. Predpostavi, da žoga potuje s konstantno hitrostjo. Če je metalec mirujoč, bo prejemnik sprejel žogo vsako sekundo. Če pa se metalec približuje prejemniku, bo prejemnik sprejel žogo pogosteje, ker bo žoga manj oddaljena. Ravno obratno velja, če se metalec oddaljuje od prejemnika.
 
Če se izvor valovanja premika skozi medij z frekvenco ''f''<sub>0</sub>, potem mirujoč opazovalec zazna valovanje s frekvenco ''f'':
 
:<math>f = f_0 \left ( \frac {v}{v + v_{s,r}} \right )</math>
Podobna analiza, ko se premika opazovalec in je izvor mirujoč, daje opazovano frekvenco, ki jo zazna opazovalec (hitrost opazovalca je ''v''<sub>o</sub>):
 
:<math>f = f_0 \left (1 - \frac {v_0}{v} \right )</math>
 
kjer velja dogovor, da je ''v''<sub>o</sub> pozitivna, če se opazovalec oddaljuje od izvira in negativna, če se opazovalec približuje izviru.
 
To lahko posplošeno zapišemo z vektorsko enačbo. V koordinatnem sistemu, ki je mirujoč glede na medij, katerega hitrost zvoka je <math>c</math>. Imamo izvir <math>s</math>, ki se premika s hitrostjo <math>\mathbf{v}_s</math> in oddaja valove z frekvenco <math>f_s</math>. Imamo detektor <math>r</math>, ki se premika s hitrostjo <math>\mathbf{v}_r</math>, in '''unit''' vektor od <math>s</math> do <math>r</math> je <math>\mathbf{n}</math> (i.e. <math>\mathbf{r}_r - \mathbf{r}_s = \mathbf{n} |\mathbf{r}_r - \mathbf{r}_s|</math>). Tako zapišemo frekvenco <math>f_r</math> pri detektorju kot
 
:<math>\frac{f_r}{f_s} = \frac {1 - \mathbf{n} \cdot \mathbf{v}_r / c}{1 - \mathbf{n} \cdot \mathbf{v}_s / c}</math>
=== V astronomiji ===
 
Dopplerjev pojav povezuje [[valovanje|valovno dolžino]] oddane svetlobe z valovno dolžino sprejete svetlobe. Ti sta namreč identični le, če sprejemnik in izvor mirujeta ali če se gibljeta enako hitro v enaki smeri. Če se torej svetilo približuje, vidimo svetlobo z manjšo valovno dolžino (valovna dolžina se pomakne bolj proti vijoličnemu [[Spekter elektromagnetnega valovanja |spektru]]), če pa se oddaljuje, vidimo svetlobo z večjo valovno dolžino kot je dejanska (pomakne se proti rdečemu spektru) - [[rdeči premik]] svetlobe.
Dopplerjev pojav v astronomiji je zanimiv zato, ker se [[zvezda|zvezde]] vrtijo, in na robovih oddajajo drugačen spekter svetlobe kot je realen.
 
[[sv:Dopplereffekt]]
[[th:ปรากฏการณ์ดอปเพลอร์]]
[[tr:Doppler Etkisietkisi]]
[[uk:Ефект Доплера]]
[[vi:Hiệu ứng Doppler]]
93.575

urejanj