|
'''Ljubljanski trolejbus''' je bil javno prevozno sredstvo v Ljubljani, ki je obratoval od leta [[1951]] do leta [[1971]].
Ko je po mestu še vozil [[tramvaj]] in ni bil več kos povečanemu številu potnikov, so začeli razmišljati o vzpostavitvi drugačnih oblik javnega prevoza. Poleg [[trolejbus]]a je bil v igri tudi [[avtobus]], ki je potihoma vseskozi pridobival na veljavi.
== Zgodovina ljubljanskega trolejbusa ==
Že l. [[1949]] se pojavijo glasovi, da tramvaj v prihodnosti ne bo zmogel svojega poslanstva. Iskalo se je nadomestilo in se je tudi našlo z električnim avtobusom, imenovanim trolejbus. V tem času so namreč uvajali trolejbus na [[Reka, Hrvaška|Reki]] in zdelo se je, da je prav to najustrežnejša rešitev za prometne zadrege [[Ljubljana|Ljubljane]].
V tem času so tramvajska podjetja ukinjali po vsem svetu. Zaradi poceni nafte so hoteli tramvajzamenjati z avtobusom. Tako je stihijo ukinjanja tramvajev po zahodnemdelu sveta preživelo le malo podjetij. Od več stotih je v [[Anglija|Angliji]] ostalo eno samo, v [[Blackpool|Blackpoolu]]. V [[ZDA|Ameriki]] so ukinili vse, kar je bilo v zvezi z tramvajem, veliko tudi v [[Francija|Franciji]], [[Beneluks|Beneluksu]] in [[Nemčija|Nemčiji]]. Vzhodna Evropa, ki so jo zasedli [[Rusi]], se je tramvajev oklepala, ker je bilo to edino, kar ji je še ostalo, na zahodno motorizacijo takrat ni bilo mogoče računati.
V [[Jugoslavija|Jugoslaviji]] so od 12 tramvajskih podjetij stihijo ukinjanja preživela le štiri. Tudi Slovenci so ukinili vse po vrsti, kar smo imeli. Eden glavnih, ki se je zavzemal za to, da mora tramvaj proč, je bil [[arhitekt]] in kasnejši [[župan]] [[Ljubljana|Ljubljane]] [[Marjan Tepina]], ki je bil prepričan, da je mogoče z novejšimi vrstami vozil izboljšati mestni prevoz.
Spomladi l. [[1951]] so se začela dela za elektrifikacijo prve poskusne trolejbusne proge v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Že [[6. oktober|6. oktobra]] [[1951]] steče prva proga od [[Gospodarsko razstavišče|Gospodarskega razstavišča]] do [[Ježica|Ježice]]. Pet novih belomodrih trolejbusov je prevzelo promet na novi progi. Označeni so bili s številkami 1-5 (kasneje 301-305). Njihova posebnost so bila lesena štiridelna zglobna vrata, ki so se odpirala navzven.
Trolejbusi italijanske izdelave [[FIAT]] in [[Magnetti Marelli]] so bili dokaj nerodni, slabo vzmetni in pretežki. Zadaj so zato imeli dve pogonski osi in tako štiri kolesa. Takrat je bila Titova cesta (današnja Dunajska cesta) skoraj v celoti tlakovana z granitnimi kockami. Slabo vzmetenavozila so se na kockah tako tresla in ropotala, da je bil vsak pogovor v trolejbusu nemogoč. Če se je po naključju peljal s trolejbusom kontrolor, je moral kričati, da se je nekako sporazumel z voznikom. Močno pretreseni prvi trolejbusi zatovprometu niso zdržali več kot 10 let. Tik ob koncu so jih prebarvali zeleno-belo.
Naslednje leto ustanovi mestni svet posebno komisijo, ki se poglobi v problem. Spet ugotovi, da je [[tramvaj]] prestar, razmajan in ga je potrebno zamenjati, trolejbus pa je v celoti izpolnil pričakovanja investitorjev. Ker denarja povsod primanjkuje, predlaga uvedbo trolejbusa in ukinitev tramvaja, saj so naložbe v novi tip vozila neprimerno nižje, kot v stari tramvaj s celotno infrastrukturo. S tem se začne konc nekega obdobja in neke tradicije, ki pa še čez pol stoletja ni izginila iz spomina meščanov.
== Prva trolejbusna proga ==
| 