Geodezija: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 18:
Prvi začetki geodezije segajo približno v leto 2000 pr.n.št. Sprva so [[Babilon|Babilonci]], [[Egipt|Egipčani]] in [[Arabci]] domnevali, da je Zemlja ravna ploskev. V času helenistične [[Grčija|Grčije]] pa znanstveniki ([[Aristotel]], [[Eratosten]]) spoznajo, da je [[Zemlja]] okrogla. Eratosten je bil tudi prvi, ki je z domiselno metodo razlik kotov vpadnih sončnih žarkov v [[Asuan|Asuanu]] in [[Aleksandrija|Aleksandrij]]i izmeril obseg Zemlje (5000 stadijev), kar je za neverjetno natančno.
V 17. stoletju sta Anglež [[Newton]] in Nizozemec [[Hygens]] postavila hipotezo, da ima Zemlja zaradi gravitacijske in centrifugalne sile obliko rotacijskega [[elipsoida]].
Moderna geodezija se je začela razvijati v 18. stoletju. Mnogi matematiki, geografi, astronomi in celo vojaški inženirji so v tem času bistveno izboljšali geodetske inštrumente (Zeiss, Reichenbach, Kepler itd.)
V geodeziji uporabljamo različna orodja. Za signalizacijo točk nam služijo trasirke (navadno kovinske palice z izmenjujočo rdečo-belo barvo), za merjenje kotov uporabljamo [[teodolit]] (lahko tudi [[tahimeter]]), za merjenje višinskih razlik [[nivelir]] in lata (navadno s centimetersko razdelbo), za merjenje dolžin uporabljamo [[merski trak]], optične in laserske razdaljemere. Ena najbolj priročnih oblik klasičnega pridobivanja koordinat je tahimetrija (inštrument tahimeter in lata ali pa elektronski tahimeter in prizma).
Vrstica 26 ⟶ 25:
Na terenu imamo označene, stabilizirane in oštevičene različne tipe geodetskih [[točka|točk]], ki nam služijo kot osnova za terenske meritve. Poznamo:
-trigonometrične točke (najvišji red natančnosti)
-poligonske točke
-linijske točke
-reperji (višinske točke)
Vrstica 39 ⟶ 42:
Danes se v veliki meri uporablja [[računalnik|računalniška]] tehnologija, tako pri meritvah, iračunih, kot tudi pri sami izdelavi načrtov.
Velik napredek predstavlja vse bolj izboljšana [[GPS]] tehnologija, ki je zelo hitra in priročna, a za določanje preciznih koordinat in dolžin, uporabljamo elektronske teodolite in laserske razdaljemere.
Danes vemo da ima [[Zemlja]] obliko [[geoid|geoida]], telesa podobnega rotacijskemu elipsoiu, vendar je telo nepravilne oblike (deformiran). Geoid je ploskev, ki je v vsaki svoji točki pravokotna na vektor sile teže in sovpada s srednjim nivojem morske gladine. Ta oblika je v matematiki nedefinirana in njenih dimenzij ni mogoče neposredno računati, zato se ta oblika, pri obdelavi podatkov, prenaša na elipsoid, kateremu lahko z matematičnimi operacijamo določamo dimenzije.
{{Wikislovar|geodezija|Geodezija}}
| |||