Geodezija: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja
Brez povzetka urejanja
Vrstica 1:
'''Geodezíja''' je [[veda]] o [[merjenje|merjenju]], [[velikost]]idimenziji in določitvi oblike [[Zemlja|Zemlje]] kot celote ali lenjenega dela.
 
Geodezija je predvsem tehnična veda, ki se ukvarja z določitvijo velikosti in oblike površine Zemlje v celoti ali pa njenih manjših delov. Ime izhaja iz grščine:
Vrstica 5:
DEZIS - meriti
 
Osnovna naloga geodezije je izmera [[Zemlja|Zemeljskega]] površja in pravilen prikaz le-tega na [[načrt|načrtih]] in [[karta|kartah]].
Geodezija je tudi nepogrešljiva pri tehničnih delih, kot so zakoličevanje stavb, trasiranje cest in železnic, urbanizacija in upravljanje s prostorom itd.
Za izmero terena in določitev položaja točk na Zemeljskem površju uporabljamo koordinatne sisteme. Poznamo:
-prostorske koordinatne sisteme, drugače imenovani tudi polarni (geografski koordinatni sistem, WGS 84)
-ravninske koordinatne sisteme, drugače imenovani tudi pravokotni([[Gauss-Krüeger|Gauss-Krüegerjev]] koordinatni sistem, [[UTM]] itd.)
 
V geodeziji za prikaz terena na načrtu uporabljamo različne projekcije:
Vrstica 17:
-Gauss-Krüegerjeva projekcija
 
Prvi začetki geodezije segajo približno v leto 2000 pr.n.št. Sprva so [[Babilon|Babilonci]], [[Egipt|Egipčani]] in [[Arabci]] domnevali, da je Zemlja ravna ploskev. V času helenistične [[Grčija|Grčije]] pa znanstveniki ([[Aristotel]], [[Eratosten]]) spoznajo, da je [[Zemlja]] okrogla. Eratosten je bil tudi prvi, ki je z domiselno metodo razlik kotov vpadnih sončnih žarkov v [[Asuan|Asuanu]] in Aleksandriji[[Aleksandrija|Aleksandrij]]i izmeril obseg Zemlje (5000 stadijev), kar je za neverjetno natančno.
V 17. stoletju sta Anglež [[Newton]] in Nizozemec [[Hygens]] postavila hipotezo, da ima Zemlja zaradi gravitacijske in centrifugalne sile obliko rotacijskega [[elipsoida]].
Moderna geodezija se je začela razvijati v 18. stoletju. Mnogi matematiki, geografi, astronomi in celo vojaški inženirji so bistveno izboljšali geodetske [[inštrument|inštrumente]].
(Zeiss, Reichenbach, Kepler itd.)
 
V geodeziji uporabljamo različna orodja. Za signalizacijo točk nam služijo trasirke (navadno kovinske palice z izmenjujočo rdečo-belo barvo), za merjenje kotov uporabljamo [[teodolit]] (lahko tudi [[tahimeter]]), za merjenje višinskih razlik [[nivelir]] in lata (navadno s centimetersko razdelbo), za merjenje dolžin uporabljamo [[merski trak]], optične in laserske razdaljemere. Ena najbolj priročnih oblik klasičnega pridobivanja koordinat je tahimetrija (inštrument tahimeter in lata ali pa elektronski tahimeter in prizma).
S to metodo lahko iz enega stojišča pridobimo vse 3 prostorske [[koordinate]] X,Y,H.
 
Na terenu imamo označene, stabilizirane in oštevičene različne tipe geodetskih [[točka|točk]], ki nam služijo kot osnova za terenske meritve. Poznamo:
-trigonometrične točke (najvišji red natančnosti)
-poligonske točke
Vrstica 31:
-reperji (višinske točke)
 
Po [[država|državi]] je razpeljana mrečamreža trigonometričnih točk, z medsebojno oddaljenostjo nekaj [[kilometer|kilometrov]].
V praksi je največkrat uporabljena poligonska mreža točk.
Višinsko mrežo točk pa natančno določajo reperji.
Vrstica 37:
Ker geodezija sodi v sam vrh tehničnih ved v katerih šteje natančnost, uporabljamo pri meritvah izjemno natančne imštrumente in kontrole meritev, pri obdelavi podatkov pa pravilne matematične metode ter izravnavo nekaterih napak.
 
Danes se v veliki meri uporablja [[računalnik|računalniška]] tehnologija, tako pri meritvah, iračunih, kot tudi pri sami izdelavi načrtov.
Velik napredek predstavlja vse bolj izboljšana [[GPS]] tehnologija, ki je zelo hitra in priročna, a za določanje preciznih koordinat in dolžin, uporabljamo elektronske teodolite in laserske razdaljemere.
{{Wikislovar|geodezija|Geodezija}}
 
Vrstica 45:
[[Kategorija:Področja geografije]]
[[Kategorija:Geodezija|*]]
 
sustar
 
[[ar:جيوديسيا]]