Ekumenski koncil: Razlika med redakcijama

'''Ekumenski koncil''' (tudi '''vesoljni cerkveni zbor''') je sestanek [[krščanstvo|krščanskih]] [[škof|škofov]]ov celotne

* '''(2)''' [[Prvi carigrajski koncil]] je potekal leta [[381]] v [[Carigrad|Carigradu]]u. Na koncilu so dopolnili nicejsko veroizpoved. Dopolnjena oblika je znana kot [[nicejsko-carigrajska veroizpoved]] in je še danes ena od temeljnih krščanskih [[molitev]]. Koncil je tudi prepovedal samovoljno spreminjanje te veroizpovedne molitve.

* '''(3)''' [[Efeški koncil]] je potekal leta [[431]] v [[Efez|Efezu]]u. Na koncilu so nasprotovali [[nestorianizem|nestorianizmu]] in potrdili uporabo poimenovanja [[Marija Božja mati]] (grško {{jezik-el2|Θεοτόκος}} [Theotókos] = "bogoporodnica"; primerjaj [[ruščina|rusko]], [[srbščina|srbsko]] ''Bogorodica'').

* '''(4)''' [[Kalcedoski koncil]] je potekal leta [[451]] v [[Kalcedon|Kalcedonu]]u. Na koncilu so zavrnili [[monofizitizem]] (nauk, da ima [[Jezus Kristus|Kristus]] samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi [[Bog]] (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Sprejeli so tudi kalcedonsko veroizpoved. Tega koncila (in naslednjih) ne sprejemajo [[Orientalske pravoslavne Cerkve]], ki jih zaradi tega imenujemo tudi [[Predkalcedonske Cerkve]].

* '''(5)''' [[Drugi carigrajski koncil]] je potekal leta [[553]] v [[Carigrad|Carigradu]]u. Na koncilu so potrdili sklepe prejšnjih koncilov in ponovno obsodili arianizem, nestorianizem in [[monofizitizem]] kot krivoverstvo.

* '''(6)''' [[Tretji carigrajski koncil]] je potekal v letih [[680]]-[[681]] v [[Carigrad|Carigradu]]u. Na koncilu so spet obsodili [[monofizitizem]] in potrdili, da ima Jezus Kristus dve naravi - Božjo in človeško.

* '''(8-RKC)''' Četrti carigrajski koncil, ki ga priznava Rimskokatoliška Cerkev, je potekal v letih [[869]]-[[870]] v Carigradu. Na koncilu so [[patriarh Fotij I.|Fotija I.]] odstavili z mesta carigrajskega [[patriarh|patriarha]]a zaradi proceduralnih napak pri odstavitvi njegovega predhodnika.

* '''(?-PC)''' [[Jeruzalemska sinoda]] je potekala leta [[1672]] v [[Jeruzalem|Jeruzalemu]]u. Ta [[sinoda]] ima za vzhodne pravoslavne Cerkve pomen ekumenskega koncila, vendar se uradno imenije sinoda (shod) in ne ekumenski koncil. Na sinodi so definirali odnos pravoslavnih Cerkva do Rimskokatoliške Cerkve. Določili so tudi pravoslavni [[sveto pismo|svetopisemski]] kánon.

* '''(11-RKC)''' [[Tretji lateranski koncil]] je potekal leta [[1179]]. Na koncilu so določili, da [[papež|papeža]]a izbirajo samo [[kardinal|kardinali]]i, obsodili so [[simonija|simonijo]] (prodajanje Cerkvenih služb za denar) in uveljavili načelo, da [[škofovsko posvečenje|škofovskega posvečenja]] ne smejo prejeti mlajši od 30 let.

* '''(13-RKC)''' [[Prvi lyonski koncil]] je potekal leta [[1245]] v [[Lyon|Lyonu]]u ([[Francija]]). Na koncilu so predpisali kardinalske rdeče čepice. Poleg tega so razpisali posebno dajatev za osvoboditev svete dežele.

* '''(14-RKC)''' [[Drugi lyonski koncil]] je potekal leta [[1274]] v [[Lyon|Lyonu]]u ([[Francija]]). Na koncilu so poskušali doseči ponovno združitev z vzhodnimi pravoslavnimi Cerkvami, potrdili so [[frančiškani|frančiškanski]] in [[dominikanci|dominikanski]] red, potrdili so tudi dajatve za sveto deželo (za [[križarske vojne]]).

* '''(19-RKC)''' [[Tridentinski koncil]] je potekal v letih [[1545]]-[[1563]] v [[Trident|Tridentu]]u (danes [[Trento]], [[Italija]]). Koncil je bil odgovor na izziv, ki ga je za [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliško Cerkev]] pomenil nastop [[protestantizem|protestantizma]]. Na koncilu so vpeljali [[Katekizem]] [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliške Cerkve]], določili standarde obredov v [[Rimskokatoliška Cerkev|Rimskokatoliški Cerkvi]] in dokončno potrdili [[Sveto pismo|svetopisemski]] kánon.

[[la:Oecumenicum Conciliumconcilium]]