Redakcija: 12:13, 17. marec 2010 uredi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.662 urejanj Helgu iz Schechterjevega pisma ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:04, 18. marec 2010 uredi razveljavi Octopus (pogovor \| prispevki) 48.662 urejanj Viri Novejše urejanje →
Vrstica 1: {{v delu}}▼ {{Infobox Monarch \|name =Oleg Vrstica 41 ⟶ 40: ===Legenda o smrti Olega Preroka=== [[Slika:OlegsMound.jpg\|thumb\|left\|250px\|Domnevna grobna gomila Olega Novgorodskega ob reki Volhov v bližini Stare Ladoge]] Primarna kronika Olega imenuje Prerok ([[ruščina\|rusko]]: вещий), kar namiguje na posvečen pomen njegovega nordijskega imena (svečenik), pa tudi na okoliščine njegove smrti. Po legendi, ki jo je romantiziral [[Aleksander Puškin]] v svoji slavni baladi "Pesem o modremu Olegu",<ref>Puškin, Aleksander. Pesem o modrem Olegu. Leningrad, Aurora Art Publishers, 1991. Leningrad, Aurora Art Publishers, 1991.</ref> mu je poganski svečenik prerokoval, da bo umrl zaradi svojega žrebca. Ponosen na svojo jasnovidnost je Oleg svojega konja poslal stran. Mnogo let kasneje je vprašal, kje je njegov konj, pa so mu odgovorili, da je poginil. Oleg je želel videti njegove posmrtne ostanke in odpeljali so ga na mesto, kjer so ležale žrebčeve kosti. Ko se je s škornjem dotaknil konjeve lobanje, je iz nje prilezla kača in ga ugriznila. Oleg je umrl in prerokba se je uresničila. V skandinavskem izročilu se je legenda ohranila v sagi o Orvar-Oddu. ==Helgu iz Schechterjevega pisma== Vrstica 49 ⟶ 48: Posebno zanimanje zgodovinarjev vzbuja podatek iz Schechterjevega pisma, ki govori o Olegovi smrti. Oleg naj bi namreč pobegnil in napadel FRS, kar morda pomeni Perzijo,<ref> Pavel Kokovcov je v svojem ruskem prevodu Schechterjevega pisma leta 1932 napisal, da se FRS morda nanaša na [[Trakija\|Trakijo]], kjer so bili Rusi v vojni z Romanom I. Lekapenom poraženi.</ref> kjer so ga ubili. Trditev se presenetljivo dobro ujema z zapisi arabskih zgodovinarjev, na primer ibn Miskavejha, ki so opisali podoben ruski napad na muslimansko državo [[Albanija, Kavkaz\|Aranijo]] leta 944.<ref>al-Miskawaihi. The Eclipse of the 'Abbasid Caliphate. D. S. Margoliouth, angleški prevod, Oxford 1921</ref> ==Poskusi uskladitve poročil== Primarna kronika in kasnejša Kijevska kronika v nasprotju z Zuckermanom trdita, da je Olegov grob v Kijevu in je bil v času, ko sta kroniki nastajali, še viden. Zgodovinarji opozarjajo tudi na naslednje neskladje: če bi Oleg resnično nasledil Rurika leta 879, kot trdijo vzhodnoslovanske kronike, bi težko bil še aktiven skoraj sedemdeset let kasneje, razen če bi bil izredno star, česar pa srednjeveške kronike ne omenjajo. Da bi rešili ta problem, so zgodovinarji predpostavili, da "helgu" v staronorveškem jeziku pomeni "svét" in da je bil to dedni naslov ruskih poganskih vladarjev-svečenikov in da ga je kot takega nosil tudi Igor.<ref>Parkomenko V.A. У истоков русской государственности. Leningrad, 1924, str. 24.</ref> Strokovnjaki so prepostavili tudi možnost, da je bil Helgu-Oleg, ki je sprožil vojno v 940. letih, neka tretja oseba in ne eden od obeh Rurikovih naslednikov. Lahko bi bil eden od "pravičnih velikih knezov", ki so omenjeni v rusko-bizantinskih pogodbah iz leta 911 in 944 ali eden od "ruskih arhontov", ki jih omenja [[De administrando imperio]]. Primarna kronika na žalost ne opisuje sorodstvenih vezi med manj pomembnimi knezi iz Rurikove dinastije, med člani Rurikove dinastije v poznem 10. in 11. stoletju pa kljub temu omenja Rurika, Olega in Igorja. Georgij Vernadski povezuje Olega iz Schechterjeve kronike z Igorjevim anonimnim najstarejšim sinom, katerega vdova Pereslava je omenjena v rusko-bizantinski pogodbi iz leta 944,<ref> Vernadsky, Georgy. Kievan Rus. Moscow, 1996, str. 41 in dalje.</ref> V.J. Petruhin pa pa drugi strani špekulira, da je Helgu-Oleg iz 940. let eden od lokalnih knezov iz Černigova, katerega vladajoča dinastija je vzdrževala zelo tesne stike s [[Hazari]]jo. Petruhinovo trditev morda potrjujejo odkritja iz Črne gomile ([[ukrajinščina\|ukrajinsko]]: Чорна могила [Čorna mogila]), velike kraljeve grobne gomile, ki so jo odkrili v bližini Černigova.<ref>Petrukhin V.Ya. "Князь Олег, Хелгу Кембриджского документа и русский княжеский род". Древнейшие государства Восточной Европы. 1998. Памяти А.П. Новосельцева. Moscow, Russian Academy of Sciences, 2000, str. 222-230. </ref> Akademska večina zaenkrat ni potrdila nobene od teh teorij. ==Sklici in opombe== {{opombe}} ==Viri== * Artamonov, Mihail. Istoriya Khazar. Leningrad, 1962. * Brutskus, Julius D. Pismo Hazarskogo Evreja Ol X Veka. Berlin 1924. * Dunlop, D.M.. History of the Jewish Khazars. Princeton: Princeton Univ. Press, 1954. * Gregoire, H. 'Le "Glozel' khazare." Revue des Études Byzantines 12, 1937. * Kloss, B.M. "Letopis' Novgorodskaja pervaja". Slovar' Kniznikov i Knizhnosti Drevnej Rusi, vol. 1. Leningrad 1987. * Mosin, V. "Les Khazars et les Byzantins d'apres l'Anonyme de Cambridge." Revue des Études Byzantines 6 (1931), str. 309-325. * Novoselcev, Anatolij P. Hazarskoe Gosudarstvo i Ego Rol' v Istorii Vostochnoj Evropy i Kavkaza. Moscow 1990. {{start box}} {{s-bef\| before = [[Rurik]] }} {{s-ttl\| title = Novgorodski knez \| years = 879 – 912 }} {{s-aft\| rows = 2 \| after = [[Igor Kijevski]] }} {{s-bef\| before = [[Askold in Dir]] }} {{s-ttl\| title = Kijevski knez \| years = 882 – 912 }} ▲{{vend ~~delu~~box}} [[Kategorija:Umrli leta 912]]

Oleg Novgorodski: Razlika med redakcijama