Podzemelj: Razlika med redakcijama

Hrib Kučar je bil poseljen že v [[prazgodovina|prazgodovinski]] dobi o čemer pričajo ostanki nasipov na južnem vrhu hriba. Na severnem vrhu so odkrili [[antika|poznoantični]] naselbinski kompleks iz [[5. stoletje|5.]] - [[6. stoletje|6.stoletja]] z dvema cerkvama, [[krstilnica|krstilnico]] in več stanovanjskimi zgradbami<ref>Janez Dular, Slavko Ciglenečki in Anja Dular, Kučar : železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni kompleks na Kučarju pri Podzemlju = Eisenzeitliche Siedlung und frühchristlicher Gebäudekomplex auf dem Kučar bei Podzemelj. Opera Instituti archaeologici Sloveniae 1, Ljubljana 1995</ref>. Ta poznoantična naselbina je bila v antiki obdana z obzidjem. Pod vznožjem hriba so odkrili več gomil in grobišč iz starejše in mlajše [[kamena doba|kamene dobe]]. Kraj je bil poseljen tudiže v [[halštat]]ski dobi, o čemer pričajo tudi najdbe iz tega obdobja. Po količini najdb kaže, da je bilo na tem kraju eno največjih [[železna doba|železnodobnih]] selišč v širšem južnoalpskem prostoru<ref>Janez Dular: Podzemelj, Katalogi in monografije 16, 1978</ref>. Tako so na južnem in severnem pobočju Kučarja odkrili halštatsko topilnico železove rude, na severnem delu pa ostanke kovačnice in rudarskeveč hišehiš. Svoje mrtve so v tistem času pokopavali v [[gomila|gomile]] ob vznožju hriba in sicer blizu današnjih vasi Grm, grobiščeZemelj pain jeŠkrilje. Nekatera grobišča so obsegaloštela okoličez 30 gomil. Te grobove so po večini odkopali že pred prvo svetovno vojno, izkopanine pa so prepeljali v Naravoslovni [[muzej]] na [[Dunaj]]u. Nekaj kasneje izkopanih najdb pa je danes na ogled vin [[Narodni muzej]] v Ljubljani|Narodnem muzeju v [[Ljubljani]].