Rimski vrelec: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
|||
Vrstica 8:
Blizu Kotelj je ob ''rimski cesti'' ''Celeia'' - ''Virunum'' pri vrelcu [[Slatina (voda)|mineralne vode]] že v [[Rimska doba|Rimski dobi]] stala postojanka. Vrelec so pričeli gospodarsko izkoriščati konec 19. stoletja v času [[Avstro-Ogrska|Avstro-Ogrske]], ko so tu postavili manjše zdravilišče znano kot ''Römerquelle'', kjer še danes izvira alkalična in brezžveplena hotuljska slatina ''Kisela voda'', ki je skozi stoletja ohranila nespremenjene kemijske sestavine. Nekdaj je bila to ena najbolj cenjenih mineralnih vod, bila je najbolj prodajana v vseh večjih mestih Avstro-Ogrske in so jo izvažali tudi v [[ZDA]]. Vodo so priporočali predvsem [[slabokrvnost|slabokrvnim]] ljudem in proti [[bolezen|boleznim]] [[srce|srca]] in [[ožilje|ožilja]].
Med [[druga svetovna vojna|drugo svetovno vojno]] je bil v stavbi zdravilišča štab [[gestapo|gestapa]], po vojni pa [[gostilna]], internat metalurške šole, [[počitniški dom]] in [[hotel]].Hotel, ki stoji ob samem izviru zdravilne »Kisele vode« je bil v devetdesetih letih p.s. v celoti prenovljen in dolga leta priljubljena dopustniška točka turistov in športnikov iz vse Evrope. Še posebej priljubljen je bil med gosti iz Hrvaške in Belgije, saj je bil zaradi mirne in čudovite pokrajine idealen kraj za družinske počitnice na snegu ali pohode in kolesarjenje skozi preostali del leta. Zaradi denacionalizacijskega postopka kompleks že nekaj let ne obratuje vendar je ta »gordijski« vozel sedaj z nakupom celotnega kompleksa presekala občina. Celoten kompleks, vključno z vrelcem [[zdravilna voda|zdravilne vode]], je sedaj ponujen v odkup z [Javnim razpisom][http://www.ravne.si/vse_detail.php?nid=5788].
== Glej tudi ==
| |||