Bruno Hartman: Razlika med redakcijama

Od leta [[1965]] je usmerjal razvoj [[knjižnica|knjižnice]] v ugledno [[visokošolska ustanova|visokošolsko ustanovo]]. Tako je knjižnica leta [[1975|1975]] kot enakopravna soustanoviteljica podpisala ''Sporazum o združitvi'' z [[Univerza v Mariboru|Univerzo v Mariboru]] in dobila ime [[Univerzitetna knjižnica Maribor|Univerzitetna knjižnica Maribor]]. Ravnateljeva prizadevanja, ki so trajala dobri dve desetletji, da bi knjižnica dobila novo funkcionalno stavbo, so se uresničila leta [[1988]]. Novo stavbo je projekt postavil ob obstoječo nekdanjo hranilnično zgradbo, ki je bila načrtovana za bodoči rektorat. S tem naj bi na tem prostoru nastalo [[mariborsko univerzitetno središče|mariborsko univerzitetno središče]]. V začetku oktobra 1988 je bila na spodbudo prof. dr. Hartmana organizirana simbolična selitev knjižničnega gradiva z »živo verigo«, v kateri si je nad tisoč ljudi, med njimi predstavniki univerze, dijaki in študentje, podajalo knjige iz rok v roke na razdalji med staro knjižnico in novo knjižnično zgradbo ter tako izrazilo navdušenje nad preselitvijo te pomembne mariborske ustanove. Hartman je s svojimi delavci pomagal ustanavljati in urejati knjižnice v novih mariborskih visokošolskih zavodih. Sodeloval je tudi pri snovanju mreže splošnoizobraževalnih knjižnic na mariborskem območju in bil pobudnik razvoja enotnega računalniškega sistema v knjižnicah. Ob zahtevnem vodstvenem in organizacijskem delu je bil več let [[urednik]] revij ''Knjižnica'' (1974–79) in [[revija Dialogi|''Dialogi'']] (1966–68).

 

 

== Bibliografija ==