Toxoplasma gondii: Razlika med redakcijama

Okužbo s ''T. gondii'' se lahko diagnosticira preko mikroskopskega pregleda [[biopsija|biopsijskega]] vzorca (razmaza), narejenih iz tkiv potencialno okuženih [[organ (biologija)|organov]], kot so možgani, [[kostni mozeg]], bezgavke in [[placenta|posteljica]], ali iz telesnih tekočin, tj. krvi in [[likvor]]ja. Lahko se izvede tudi serološke preiskave, za protitelesa [[IgM]] in sicer[[IgG]]<ref name=levinson>Levinson, W. (2008). ''Review of medical microbiology and immunology'', 10. izdaja. New York, etc.: McGraw-Hill Medical. ISBN 978-0-07-149620-9</ref> (specifično [[Sabin-Feldmanov test]]), neposredni in posredni imunofluorescenčni test (IFT) ter [[ELISA]], ali pa kožni test.

Najučinkovitejše zdravilo je kombinacija [[pirimetamin]]a in [[sulfonamid]]ov, kot je [[sulfadiazin]].<ref name=levinson/> Glede na to, da pirimetamin deluje škodljivo na [[kostni mozeg]], je potrebno med zdravljenjem nadzirati krvno sliko obolelega in mu dajati pripravke s [[folinska kislina|folinsko kislino]]. Učinkoviti so tudi [[spiramicin]], [[rovamicin]] in [[klindamicin]], pa tudi [[kortikosteroid]]i zaradi protivnetnega delovanja. Omenjena zdravila sicer delujejo samo na proste oblike parazita in ne na tkivne ciste.