Valovno čelo: Razlika med redakcijama

'''Valovna fronta''' je množica vseh [[točka|točk]] do katerih je v določenem [[trenutek|trenutku]] prispelo [[valovanje]] na svoji [[pot|poti]]i po sredstvu od izvora. <br />

Pri širjenju [[sinus|sinusnega]]nega valovanja je to navidezna [[površina]] (geometrijsko mesto točk) na kateri imajo vse točke enako [[faza valovanja|fazo]]. Valovna fronta je površina samo, če se [[valovanje]] širi v treh [[razsežnost|razsežnostih]]ih. Kadar pa se valovanje širi po površini, so valovne fronte [[krivulja|krivulje]] oziroma [[premica|premice]]. Z uporabo valovne fronte se opisuje širjenje valovanja kot je [[zvok]] ali [[elektromagnetno valovanje]] ([[svetloba]], [[radijski valovi]] itd). V homogenem sredstvu, kjer se valovanje širi brez motenj, lahko ima valovna fronta obliko krogle ali ravnine. Valovna fronta se širi v smeri pravokotnice na površino valovne fronte (v smeri vektorja površine).<br />

* oblike vira valovanja

* velikosti vira valovanja

* usmerjenosti vira valovanja

* lastnosti sredstva po katerem se valovanje širi (temperatura, gostota itd.)

Najbolj enostaven primer je širjenja valovanja v [[izotropnost|izotropnem]] in [[homogenost (fizika)|homogenem]] sredstvu. V takšnem sredstvu imajo valovne fronte obliko krogelne površine. Kadar valovna fronta izvira iz ene točke ali ima ponor v eni točki, je valovn afronta vedno krogelna (sferična).<br />

Po [[Huygens-Fresnelovo načelo|Huygens-Fresnelovem načelu]] se vsaka točka lahko smatra kot izvor valov. Zaradi tega lahko smatramo valovno fronto kot rezultat [[interferenca|interference]] (sestavljanja ali [[superpozicija|superpozicije]]) elementarnih [[koherentno valovanje|koherentnih]] valov. To načelo uporabljamo za določanje valovne fronte pri gibanju poljubne vrste valov skozi sredstvo (primeri : [[zvok]], [[svetloba]], curek [[elektron|elektronov]]ov itd). S tem načelom lahko pojasnimo tudi [[lom svetlobe|lom]] in [[uklon valovanja|uklon valovanja]].<br />

== Aberacija valovne fronte ==

Z določanjem prehoda valovne fronte skozi optične sisteme lahko izboljšamo delovanje optičnih naprav. Vsaka [[leča (optika)|leča]] ima zaradi debeline in notranjih nepravilnosti napake. [[Napaka leče|Napake leč]] se kažejo tudi v tem, da leča nima [[gorišče|gorišča]] samo v eni točki. Ta vrsta napake se imenuje [[sferna aberacija]]. Površina leče je zaradi načina izdelave krogelna, čeprav bi morala biti idealna leča nekrogelna (asferična). Med najbolj znanimi napakami zaradi aberacije sta [[sferna aberacija]] in [[koma (optika)]]. V realnih velikih [[teleskop|teleskopih]]ih pride do večjih popačenj valovne fronte. Odmike od idealne valovne fronte imenujemo tudi ''aberacija valovne fronte''.

S senzorji valovne fronte poskušamo v optičnih sistemih odpraviti popačenja slike zaradi aberacije valovne fronte. Senzorji izmerijo odmik od idealne valovne fronte in posebne naprave poskušajo z vplivom na optični sitem te napake zmanjšati na minimum. To tehnologijo imenujemo [[adaptivna optika]]. Podobna tehnologija se uporablja tudi za določanje aberacije v človeškem [[oko|očesu]].<br />

== Vrsta valovnih front ==

* ravninske

* valjaste (cilindrične)

* krogelne (sferične)

* elipsoidne

* paraboloidne

* [[adaptivna optika]]

* [[Shack-Hartmanov senzor]]

[[Kategorija :nihanjeNihanje in valovanje]]