Obleganje Sarajeva: Razlika med redakcijama

|combatant1={{ikonazastave|Bosnia and Herzegovina|1992}} [[ARBiH]] (1992-95) [[NATO]] (1995)

|combatant2={{ikonazastave|Yugoslavia|SFR}} [[Jugoslovanska Ljudska Armada|JLA]] (1992) [[Vojska Republeke Srbske|VRS]] (1992-95)

|strength1=40,000 (1992)

|strength2=30,000 (1992)

V času obleganja je bilo ubitih več kot 12.000 ljudi, več kot 50.000 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi velikega števila mrtvih in beguncev se je populacija mesta zmanjšala na 63% predvojnega prebivalstva.

 

 

 

[[5. april]]a [[1992]] je Bosna razglasila samostojnost, na isti dan so v mestu potekale množične protivojne demonstracije. Gruča ljudi se je pomikala proti parlamentu Bosne, ko je nenadoma začel streljati srbski ostrostrelec v množico ljudi. Zaradi strelnih ran sta umrla dva protestnika več jih je bilo ranjenih. Na isti dan, ko so potekale demonstracije, srbske paravojaške enote napadejo Sarajevsko policisko akademijo.

 

Do aprila je JLA uspelo mobilizirati večino vojske, ki je nato zasedla strateške hribe okoli mesta. Bošnjaški vladi, ki v tistem času še ni imela vojske, s katero bi se branila, ni preostalo drugega kot da je protestirala proti posredovanju vojske in zahtevala njihov umik. [[Slobodan Miloševič|Miloševič]] se je odločil za vojaških umik enot vendar le tistih, ki niso bile bošnjaške narodnosti, kar pomeni da je po tej potezi hribe okoli mesta zasedala vojska Republike Srbske, ki se je od Bosne ločila le nekaj dni po tem, ko je ta postala samostojna.

 

[[2. maj]]a [[1992]] je bilo mesto že popolnoma obkoljeno. Glavne ceste v mesto so bile blokirane, ustavljena je bila vsa oskrba mesta s hrano, sanitetnim materialom, vodo in elektriko. Armada Republike Srbske, ki se je nahajala na hribih okoli mesta je imela Sarajevo kot na dlani. V primerjavi z bošnjaško vojsko, ki ji je kronično primankovalo orožja in streliva je bila po zaslugi zaveznice JLA izredno dobro opremljena. Poleg zadostnega števila pehotnega orožja je imela tudi močne tankovske enote in topništvo, s katerim so iz okoliških hribov uničevali mesto. Na začetku obleganja je vojska Republike srbske želela mesto zasesti z uporabo tankovskih enot, vendar se ji je to ponesrečilo, kljub temu, da se je ponekod pomaknila globje v mesto, zato se je odločila, da bo mesto izstradala. Mesto je dan za dnem doživljalo topniški in minometni ogenj, najhuje je bilo v drugi polovici leta 1992 in prvi polovici leta 1993.

 

Na dan je na mesto padlo povprečno 329 [[granata|granat]], največ jih je padlo [[22. julij]]a [[1993]] in to kar 2.777. Bombardiranje je povzročilo ogromno škode na stavbah in infrastrukturi. Okoli 35.000 objektov pa je bilo popolnoma uničenih. Med temi stavbami so bile poleg vladnih objektov in industrije tudi stanovanjska naselja, bolnišnice in poslopja OZN. [[1. junij]]a [[1993]] je prišlo do tragičnega dogodka, ki je obkrožil svet. Granata je ubila 15 ljudi 80 pa jih je ranila , ko so ti opazovali nogometno tekmo. Do podobnega dogodka je prišlo [[12. junij]]a, ko je granata ubila 12 ljudi, ki so čakali v vrsti za vodo. Najhuje je bilo [[5. februar]]ja [[1994]], ko je granata, ki je priletela na tržnico ubila 68 ljudi 200 pa jih je bilo ranjenih. Zaradi tega incidenta je OZN vojski Republike Srbske zagrozila z letalskimi napadi, če ti ne umaknejo svojega težkega topništva.

 

V letu [[1995]] je prišlo do podobnega incidenta na tržnici kot leta 1994. Ubitih je bilo 37 ljudi 90 pa ranjenih. To je bila kaplja žez rob za OZN, zato so [[NATO]]-va letala napadla vojaške objekte Republike Srbske in ostale vojaške tarče. Svoje sta prispevali še hrvaški operaciji [[Operacija Blisk|Blisk]] in [[Operacija Nevihta|Nevihta]] proti [[Republika Srbska Krajina|Republiki Srbski Krajini]]. Vse to je pripeljalo do tega, da je oblegovalna linija okoli mesta razpadla. V mesto se je nato kmalu vrnila voda in elektrika. [[Oktober|Oktobra]] [[1995]] je bilo podpisano premirje, dokončen mir pa šele z [[Daytonski sporazum|Daytonskim sporazumom]], ki je bil podpisan istega leta. Obleganje Sarajeva je bilo uradno konec [[29. februar]]ja [[1996]].

 

 

Poleg gmotne škode, je obleganje močno vplivalo tudi na prebivalstvo. Populacija se je po vojni zmanjšala na 63% predvojne populacije. Leta [[2002]] je v mestu živelo 404.000 ljudi kar je 20.000 manj kot leta [[1991]]. Spremenilo se je tudi etnično razmerje. Pred vojno je bilo v mestu 30% srbskega prebivalstva, po vojni pa le še 10%, ti večinoma živijo v skupnostih. Posledice vojne so vidne še danes, tako na stavbah kot tudi pri ljudeh vendar mesto počasi vendar vztrajno okreva.

 

* [[slovenska osamosvojitvena vojna]]

* [[domovinska vojna]] ([[hrvaška osamosvojitvena vojna]])

* [[druga svetovna vojna]]

 

* [http://www.ess.uwe.ac.uk/comexpert/ANX/VI-01.htm Končno poročilo o obleganju Sarajeva.]

 

[[Kategorija:Vojne 20. stoletja]]

[[Kategorija:Vojne v bivši Jugoslaviji|*]]

[[en:Siege of Sarajevo]]

[[es:Sitio de Sarajevo]]

[[fi:Sarajevon piiritys]]

[[fr:Siège de Sarajevo]]