Osiromašeni uran: Razlika med redakcijama

dodanih 117 zlogov ,  pred 12 leti
m
brez povzetka urejanja
(dp, rektgr, IW)
mBrez povzetka urejanja
'''Osiromašeni uran''' je oblika [[uran]]a, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le med 0,32 -in 0,3 % [[izotop]]a <sup>235</sup>U (za primerjavo: naravni uran vsebuje približno 0,7 % <sup>235</sup>U).
 
Osiromašeni uran je eden najgostejših snovi (19,1 g/cm<sup>3</sup>) in se zato uporablja za različne ščite pred ionizirajočimi sevanji, za izdelavo izredno odpornih oklepov [[oklepno vozilo|oklepnih vozil]] in kot material za izdelavo protiuteži v letalski industriji.
Najbolj znana je uporaba osiromašenega urana za izdelavo oklepno-prebojne municije (v [[zlitina|zlitini]] s [[titan]]om), saj ga je za razliko od nekoliko gostejšega [[volfram]]a možno enostavno ulivati in stružiti v željene oblike. Poleg tega projektili iz osiromašenega urana ob udarcu v tarčo ostajajo ostri. Druga lastnost urana pa je samovžig ob udarcu (pirofornost), ki povzroči, da se uran ob udarcu razprši v ozračju v obliki finih prašnih delcev.
 
Ob sorazmerno široki uporabi osiromašenega urana (predvsem v vojnah) se pojavlja vprašanje o škodljivih učinkih urana na [[zdravje]]. Ker so uran in njegove spojine strupeni, poleg tega pa tudi rahlo [[radioaktivnost|radioaktivni]], je bilo od [[Zalivska vojna|Zalivske vojne]] dalje izvedenih precej raziskav o vplivu urana na človeški organizem, ki v večini primerov potrjujejo škodljivost za zdravje. Poleg tega pa seporočajo o razmahu precej resnih bolezni ([[rak (bolezen)|rak]], genetske okvare) pojavlja ravno na področjihobmočjih, kjer je bila množično uporabljena municija iz osiromašenega urana (npr. na [[Kosovo|Kosovu]]) leta [[1999]] in v [[Irak]]u leta [[1991]] in [[2003]]). Nekateri ga smatrajo tudi kot glavni vzrok [[Zalivski sindrom|zalivskega sindroma]].
 
[[Kategorija:Kovine]]
1.392

urejanj