Osiromašeni uran

Osiromašeni uran je ime za kemijski element uran, ki nastane kot odpadek pri izdelavi jedrskega goriva in vsebuje le 0,3 - 0,3 % izotopa ²³⁵U (naravni uran vsebuje približno 0,7 % ²³⁵U).

Osiromašeni uran je eden najgostejših snovi (19,1 g/cm³) in se uporablja za različne ščite pred ionizirajočimi sevanji, za izdelavo izredno odpornih oklepov oklepnih vozil in kot material za izdelavo protiuteži v letalski industriji. Najbolj znana je uporaba osiromašenega urana za izdelavo oklepno-prebojne municije (v zlitini s titanom), saj ga je za razliko od nekoliko gostejšega volframa možno enostavno ulivati in stružiti v željene oblike. Poleg tega projektili iz osiromašenega urana ob udarcu v tarčo ostajajo ostri. Druga lastnost urana pa je samovžig ob udarcu (pirofornost), ki povzroči, da se uran ob udarcu razprši v ozračju v obliki finih prašnih delcev.

Ob sorazmerno široki uporabi osiromašenega urana (predvsem v vojnah) se pojavlja vprašanje o škodljivih učinkih urana na zdravje. Ker so uran in njegove spojine strupeni, poleg tega pa tudi rahlo radioaktivni, je bilo od Zalivske vojne dalje izvedenih precej raziskav o vplivu urana na človeški organizem, ki v večini primerov potrjujejo škodljivost za zdravje. Poleg tega pa se precej resnih bolezni (rak, genetske okvare) pojavlja ravno na področjih, kjer je bila množično uporabljena municija iz osiromašenega urana (npr. na Kosovu) leta 1999 in v Iraku leta 1991 in 2003).