Redakcija: 19:00, 6. december 2009 uredi TXiKiBoT (pogovor \| prispevki) Boti 191.982 urejanj m robot Dodajanje: br:Murat I ← Starejše urejanje		Redakcija: 19:04, 7. marec 2010 uredi razveljavi Xqbot (pogovor \| prispevki) Boti 94.945 urejanj m robot Dodajanje: pnb:مراد I; kozmetične spremembe Novejše urejanje →
Vrstica 4: Murat je bil sin [[Orhan I.\|Orhana I.]] in bizantinske princese Hirofire (turško: Nilüfer Hatun), ki je bila po poreklu Grkinja. Na prestol je prišel po očetovi smrti leta [[1359]]. == Ustanovitev Otomanskega cesarstva == Murat je bil prvi otomanski vladar, ki je začel sistematično osvajati evropsko ozemlje. Najprej je osvojil zahodno [[Trakija\|Trakijo]] in dolino reke Marice: Dimotika je padla leta [[1361]], [[Edirne\|Adrianopel]] (današnji [[Edirne]]) leta [[1362]] in [[Plovdiv]] leta [[1363]]. [[Bizantinsko cesarstvo]] je izgubilo svoje evropsko zaledje in postalo turška vazalna država, [[cesar]] [[Ivan V. Paleolog]] pa je moral [[sultan]]u plačevati davek. Murat je nato je združil turška plemena v [[Anatolija\|Mali Aziji]] in ustanovil [[Otomansko cesarstvo]]. Leta [[1383]] je od [[Kairo\|kairskega]] [[vezir\|velikega vezirja]] dobil vladarski naslov sultan, ustanovil prve oddelke [[janičar]]jev in vzpostavil sistem njihovega rekrutiranja ([[krvni davek\|davek v krvi]], ''devşirme''). Organiziral je centralno vlado (''divan''), sistem ''[[timar]]jev'' in njihovih posestnikov ''[[timariot]]ov'' in ustanovil vojaško sodišče (''kazasker''). Cesarstvo je razdelil na dve [[provinca\|provinci]]-[[beglerbeg]]luka: [[Rumelija\|Rumelijo]] v [[Evropa\|Evropi]]) in [[Anatolija\|Anatolijo]] v [[Azija\|Aziji]]. Leta [[1385]] je osvojil [[Sofija\|Sofijo]] in [[Niš]] in italijanskima republikama [[Genova]] in [[Beneška republika\|Benetke]] podelil pravico do trgovanja na vseh turških ozemljih. == Vojne == Murat se je vojskoval z močnim Karamanskim [[emirat]]om ([[turščina\|turško]]: ''Karamanoğlu'') v jugovzhodni osrednji [[Anatolija\|Anatoliji]] ter s [[Srbi]], [[Bolgari]] in [[Madžari]] na [[Balkan]]u. Njegov prodor v [[Evropa\|Evropo]] je poskušala ustaviti krščanska koalicijska vojska na čelu z madžarskim kraljem Ludvikom I. Anžuvincem ([[1342]]-[[1382]]). [[26. september\|26. septembra]] [[1371]] je prišlo do [[Bitka na Marici\|bitke na Marici]], v kateri je turška vojska pod poveljstvom prvega rumelijskega [[beglerbeg]]a [[Lala Şâhin paša\|Lala Şâhin paše]] porazila združeno srbsko in bolgarsko vojsko pod poveljstvom srbskega prilepskega kralja [[Vukašin Mrnjavčević\|Vukašina]] in njegovega brata [[Uglješa Mrnjavčević\|Uglješe Mrnjavčevića]]. Po bitki so tudi Vukašina prisilili k plačevanju davka. Leta [[1386]] je prišlo [[bitka pri Pločniku\|bitke pri Pločniku]], v kateri so Turki ponovno porazili Srbe, tokrat pod poveljstvom [[knez Lazar\|kneza Lazarja Hrebeljanovića]]. Leta [[1389]] je prišlo do odločilne [[Kosovska bitka\|Kosovske bitke]], v kateri je Murat porazil združeno srbsko in bosansko vojsko pod poveljstvom kneza Lazarja. Murata je že po nekaj urah bitke zabodel srbski vitez [[Miloš Obilić]]. Poveljstvo vojske je takoj prevzel Muratov sin [[Bajazid I.\|Bajazid]], poklical iz bitke svojega brata Jakuba, ki je bil izbran za Muratovega naslednika, in ga dal zadaviti. Bajazid je po njegovi smrti postal edini naslednik otomanskega prestola. Glede na to, da je Murat umrl na bojnem polju, kar se v srednjem veku ni dogajalo prav pogosto, je bila njegova smrt zelo odmevna. Krščanski in turški viri so se o času in načinu njegove smrti zelo razhajali. Turški viri so trdili, da je bil ubit s prevaro po bitki, krščanski viri pa so iz njegove smrti naredili legendo o podvigu osamljenega viteza (Miloša Obilića), ki je žrtvoval svoje življenje, da bi ustavil mogočnega sultana. Popolnoma razčlenjeno kosovsko legendo je leta [[1601]] objavil [[Mavro Orbin]] v knjigi ''"Kraljestvo Slovanov"''. Vrstica 23: Murata so pokopali na robu bojnega polja v vasi Obilić. Njegovo grobnico - Muratovo turbe - so pred kratkim obnovili. == Družina == === Žene === * Gulçicek Hatun, po porelu Grkinja Vrstica 31: * Fulane Hatun, hčerka Çandaroğluja === Sinovi === * Yıldırım Bayezid, sultan [[Bajazid I.]] ([[1354]]-[[1402]]) Vrstica 39: * Halil Bey === Hčerki === * Nefise Hatun * Sultan Hatun == Viri == * Steven Runciman, The Fall of Constantinople, Cambridge University Press * Heath W. Lowry, The Nature of the Early Ottoman State, SUNY Press 2003 Vrstica 54: {{s-reg\|}} {{s-bef\|before=[[Orhan I.]]}} {{s-ttl\|title= [[Beglerbeg]]\|years=[[1359]] – [[1383]]<br />'''[[Seznam sultanov Osmanskega cesarstva\|Sultan Osmanskega cesarstva]]'''<br />[[1383]] – [[1389]]}} {{s-aft\|after=[[Bajazid I.]]}} {{end}} Vrstica 93: [[no:Murad I]] [[pl:Murad I]] [[pnb:مراد I]] [[pt:Murad I]] [[ro:Murad I Hudavendighiar]]

Murat I.: Razlika med redakcijama