Toxoplasma gondii: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m →Prirojena toksoplazmoza: - tn. |
dp./ diagnoza |
||
Vrstica 37:
== Patogeneza ==
Po prenosu v gostiteljevo telo se iz oocist sprostijo sporozoiti, iz tkivnih cist pa bradioziti. Paraziti nato vdrejo v črevesne [[epitelij]]ske celice ([[enterocit]]e), kjer se začnejo razmnoževati; optimalna temperatura za rast v gostiteljski celici je od 37-39[[Celzij|°C]]. Po propadu gostiteljskih celic jih [[limfa]] in [[kri]] razneseta v razne organe, kot so [[srce]], [[pljuča]], [[jetra]] in [[možgani]]. Klinična slika je tako odvisna od prizadetega organa, pa tudi od starosti in vrste gostitelja, števila parazitov ter od načina [[okužba|okužbe]] (infekcije). Parazit ne proizvaja [[toksin]]a.
V glavnem ločujemo dve vrsti toksoplazmoz, in sicer:
Vrstica 51:
Okužba nosečnice ali njenega [[plod (medicina)|ploda]] povzroča manj pogosto, vendar hujšo prirojeno toksoplazmozo. Le-ta nastopi praviloma samo takrat, ko se nosečnica prvič okuži med [[nosečnost]]jo in paraziti dosežejo plod preko njenega [[obtočila|krvnega obtoka]]. Plodu ženske, ki je bila okužena že pred zanositvijo, paraziti niso nevarni zaradi že nastalih [[protitelo|protiteles]], prav tako pa ženska, ki je rodila otroka s tovrstnim obolenjem, rodi naslednjega otroka zdravega.
Posledica prirojene toksoplazmoze se na plodu kažejo predvsem kot poškodbe na očeh in možganih, kot so [[horioretinitis]] (vnetje mrežnice in [[horoidea|horoidee]]), [[hidrocefalus]] oz. vodenoglavost, [[mikrocefalija]] (nenormalna majhnost glave), psihomotorične zapoznelosti in zaapnitve možganov, pri [[novorojenček|novorojenčku]] pa se lahko pokažejo še hepatosplenomegalija (povečana jetra in [[vranica]]), [[pljučnica]] oz. pnevmonija, izpuščaji, [[anemija]] oz. slabokrvnost, [[zlatenica]] in krči. V okoli 70 % se ženskam, ki so bile okužene v zadnjem tromesečju nosečnosti, rodijo navidez zdravi otroci, bolezenski znaki pa se pojavijoi pozneje; to
== Diagnoza in zdravljenje ==
{{glavni|toksoplazmoza}}
Okužbo s ''T. gondii'' se lahko diagnosticira preko mikroskopskega pregleda [[biopsija|biopsijskega]] vzorca (razmaza), narejenih iz tkiv potencialno okuženih [[organ (biologija)|organov]], kot so možgani, [[kostni mozeg]], bezgavke in [[placenta|posteljica]], ali iz telesnih tekočin, tj. krvi in [[likvor]]ja. Lahko se izvede tudi serološke preiskave, in sicer [[Sabin-Feldmanov test]], neposredni in posredni imunofluorescenčni test (IFT) ter [[ELISA]], ali pa kožni test.
Najučinkovitejše zdravilo je kombinacija [[pirimetamin]]a in [[sulfonamid]]ov, kot je [[sulfadiazin]]. Glede na to, da pirimetamin deluje škodljivo na [[kostni mozeg]], je potrebno med zdravljenjem nadzirati krvno sliko obolelega in mu dajati pripravke s [[folinska kislina|folinsko kislino]]. Učinkoviti so tudi [[spiramicin]], [[rovamicin]] in [[klindamicin]], pa tudi [[kortikosteroid]]i zaradi protivnetnega delovanja. Omenjena zdravila sicer delujejo samo na proste oblike parazita in ne na tkivne ciste.
Vrstica 69:
{{opombe}}
* Logar, J. (1999). Parazitologija v medicini. Ljubljana: DZS, str. 64-74. ISBN 86-341-2443-6
* Heyneman, D. (2007). Medical Parasitology - Other Sporozoans: ''Toxoplasma gondii''. '''Iz:''' ''Jawetz, Melnick, & Adelberg's Medical Microbiology'', 24. izdaja; uredniki Brooks G.F., Carroll K.C., Butel J.S. in Morse S.A. New York, N.Y.: Lange Medical.
== Zunanje povezave ==
| |||