Gasilec: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Zupi (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Zupi (pogovor | prispevki)
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1:
[[Slika:Schloss-Elmau 2005 Feuerwehr.JPG|thumb|Gasilci v akciji]]
[[Slika:Firefighting exercise.jpg|thumb|Ameriški gasilci pri urjenju v [[Letalska baza Shaw|Letalski bazi Shaw]]]]
'''Gasilec''' je psihofizično sposoben in ustrezno izurjen človek, katerega naloga je gasiti [[požar]]e in pomagati ob naravnih in drugih [[nesreča]]h.
 
Gasilci se v Sloveniji se ločijo na prostovoljne in poklicne. Naloga obojih je [[požar|požarna]] zaščita in reševanje. Slovenski prostovoljni gasilci so združeni pod okriljem [[Gasilska zveza Slovenije|Gasilske zveze Slovenije]], poklicni gasilci pa v [[Združenje slovenskih poklicnih gasilcev]]. Le-te sestavljajo ''prostovoljna gasilska društva'' (PGD) in '' prostovoljna industrijska gasilna društva'' (PIGD), ki so namenjena predvsem gašenju v [[tovarna]]h in drugih industrijskih objektih, kjer obstaja velika nevarnost požarov in drugih nesreč (npr. [[nafta|naftna]] industrija, [[kemija|kemijska]] industrija, itd). Za vsako regijo obstajajo regijske gasilske zveze, ki združujejo več gasilskih zvez; slednje pa združujejo gasilska društva na nivoju ene ali več občin.
 
Prostovoljni gasilci so organizirani kot ''prostovoljna gasilska društva'' (PGD) in '' prostovoljna industrijska gasilna društva'' (PIGD), ki so namenjena predvsem gašenju v [[tovarna]]h in drugih industrijskih objektih, kjer obstaja velika nevarnost požarov in drugih nesreč (npr. [[nafta|naftna]] industrija, [[kemija|kemijska]] industrija, itd). Prostovoljna gasilska društva se združujejo v gasilske zveze ( na nivoju ene ali več občin), gasilske zveze pa v t.i. regijske svete.
V prostovoljnih društvih se vzgaja tudi mladino. Od 7-11 let so mlajši pionirji, od 12-14 starejši pionirji in 15-18 mladinci. Z dopolnjenim 18. letom lahko opravijo tečaj za gasilca in lahko postanejo operativni člani. Veterani so člani, ki jih štejejo več kot 55 let (ženske) oz. 63 let (moški), ki ne opravljajo več operativnega dela, temveč izvajajo le še naloge na organitzacijskem, preventivnem in vzgojnem področju.
 
Izobraževanje gasilcev poteka na nivoju gasilskih društev (izobraževanje podmladka, osnovni tečaj za gasilca), gasilskih zvez in Gasilske zveze Slovenije. Osrednji center je Izobraževalni center za zaščito in reševanje (ICZR) na [[Ig]]u, s podenotama v [[Pekre|Pekrah]] in [[Sežana|Sežani]], v katerih se šolajo tako prostovoljni, kot poklicni gasilci.
Vrstica 11 ⟶ 12:
Članov prostovoljskih gasilskih društev je okoli 123.000, od tega je aktivnih gasilcev okoli 60.000 (vseh članov prostovoljnega gasilstva 133.000) <ref>[http://www.mors.si/fileadmin/mors/pdf/revija_sv/2009/sv09_9.pdf Skrb za načrtno kadrovanje in delo z mladimi Pogovor s predsednikom Gasilske zveze Slovenije Antonom Korenom, Slovenska vojska 2009, št. 2] pridobljeno 18.7.2009</ref>. Poklicnih gasilcev je okoli 860 <ref>[http://www.zspg.si/datoteke/predstavitevzspg.ppt Združenje slovenskih poklicnih gasilcev, predstavitev februar 2009,] pridobljeno 18.7.2009</ref>.
 
V Sloveniji je v primerjavi z drugimi deželami prostovoljno gasilstvo zelo razvito <ref>[[:fr:Pompier#Effectifs_nationaux| fr-Wiki]] Primerjalna preglednica števila vseh gasilcev in na 100.000 prebivalcev </ref>. Prostovoljna gasilska društva so na podeželju dostikrat hrbtenica družabnega življenja in sosedske pomoči.