Toxoplasma gondii: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
rektgr. + dp. |
dp./ patogeneza, diagnoza & zdravljenje, profilaksa -- {{v delu}} |
||
Vrstica 1:
{{Taksonomka
| image = Toxoplasma gondii tachy.jpg
Vrstica 38 ⟶ 37:
== Patogeneza ==
Po prenosu v gostiteljevo telo se iz oocist sprostijo sporozoiti, iz tkivnih cist pa bradioziti. Paraziti nato vdrejo v črevesne [[epitelij]]ske celice ([[enterocit]]e), kjer se začnejo razmnoževati. Po propadu gostiteljskih celic jih [[limfa]] in [[kri]] razneseta v razne organe, kot so [[srce]], [[pljuča]], [[jetra]] in [[možgani]]. Klinična slika je tako odvisna od prizadetega organa, pa tudi od starosti in vrste gostitelja, števila parazitov ter od načina [[okužba|okužbe]] (infekcije). Parazit ne proizvaja [[toksin]]a.
V glavnem ločujemo dve vrsti toksoplazmoz, in sicer:
* pridobljeno ali aktivirano toksoplazmozo;
* prirojeno ali kongenitalno toksoplazmozo.
=== Pridobljena toksoplazmoza ===
Tovrstna okužba navadno ne povzroča akutne bolezni, temveč le blago obliko, ki je navadno brez bolezenskih znakov, tj. v latentni obliki. Kljub temu se pri nekaterih v času 1 do 3 tednov inkubacijske dobe lahko razvije bolezen, podobna infekcijski mononukleozi, z [[vročina|vročino]], [[glavobol]]om, bolečinami [[mišica|mišic]], utrujenostjo in predvsem z vnetjem [[bezgavka|bezgavk]] ([[limfadenopatija]]), ki se navzven kaže s povečanimi bezgavkami, predvsem na predelu [[vrat]]u. Bolezen traja različno dolgo, v povprečju od 3-18 mesecev.
Težja oblika se pri odraslih lahko pojavi zaradi laboratorijske okužbe, oslabele imunosti kot posledica nekaterih bolezni (npr. [[Hodgkinova bolezen]], [[levkemija]], [[limfosarkom]], [[AIDS]]) ali [[imunosupresiv]]ov, ali pa presaditve (transplantacije) okuženega organa ali transfuzije okužene krvi. V približno 50 % je prizadeto osrednje živčevje, kar se kaže kot glavobol, zmedenost, [[ataksija]] (motena usklajenost mišičnih gibov) in [[krč]]i, nazadnje pa lahko nastopi tudi smrt.
=== Prirojena toksoplazmoza ===
Okužba nosečnice ali njenega [[plod (medicina)|ploda]] povzroča manj pogosto, vendar hujšo prirojeno toksoplazmozo. Le-ta nastopi praviloma samo takrat, ko se nosečnica prvič okuži med [[nosečnost]]jo in paraziti dosežejo plod preko njenega [[obtočila|krvnega obtoka]]. Plodu ženske, ki je bila okužena že pred zanositvijo, paraziti niso nevarni zaradi že nastalih [[protitelo|protiteles]], prav tako pa ženska, ki je rodila otroka s tovrstnim obolenjem, rodi naslednjega otroka zdravega.
Posledica prirojene toksoplazmoze se na plodu kažejo predvsem kot poškodbe na očeh in možganih, kot so [[horiorenitis]] (vnetje mrežnice in [[horoidea|horoidee]]), [[hidrocefalus]] oz. vodenoglavost, [[mikrocefalija]] (nenormalna majhnost glave), psihomotorične zapoznelosti in zaapnitve možganov, pri [[novorojenček|novorojenčku]] pa se lahko pokažejo še hepatosplenomegalija (povečana jetra in [[vranica]]), [[pljučnica]] oz. pnevmonija, izpuščaji, [[anemija]] oz. slabokrvnost, [[zlatenica]] in krči. V okoli 70 % se ženskam, ki so bile okužene v zadnjem tromesečju nosečnosti, rodijo navidez zdravi otroci, bolezenski znaki pa se pojavijoi pozneje; to imenijemo ''asimptomatska ali subklinična toksoplazma''.
== Diagnoza in zdravljenje ==
{{glavni|toksoplazmoza}}
Okužbo s ''T. gondii'' se lahko diagnosticira preko mikroskopskega pregleda krvnega razmaza, seroloških preiskav ali kožnega testa.
Najučinkovitejše zdravilo je kombinacija [[pirimetamin]]a in [[sulfonamid]]ov, kot je [[sulfadiazin]]. Glede na to, da pirimetamin deluje škodljivo na [[kostni mozeg]], je potrebno med zdravljenjem nadzirati krvno sliko obolelega in mu dajati pripravke s [[folinska kislina|folinsko kislino]]. Učinkoviti so tudi [[spiramicin]], [[rovamicin]] in [[klindamicin]], pa tudi [[kortikosteroid]]i zaradi protivnetnega delovanja. Omenjena zdravila sicer delujejo samo na proste oblike parazita in ne na tkivne ciste.
== Preventiva ==
Pri preventivi je pomembna predvsem higiena, saj se človek najpogosteje okuži preko neprekuhanega mesa ali vode, onesnažene z oocistami, ki izvirajo iz mačjih iztrebkov. Glede na to, da mačke slednje navadno zakopljejo, lahko oociste preživijo več mesecev ali celo več let.
Odporne so proti blagimi kislinam in lugom ter proti običajnim razkužilom, po drugi strani pa jih uničijo že navadni gospodinjski postopki, kot so kuhanje, pečenje, soljenje in dimljenje.
Za nosečnice je priporočljivo, da se izogibajo stiku z mačkami in zemljo oz. vodo, ki je potencialno onesnažena. Sicer pa je pregledovanje nosečnic na toksoplazmozo v Sloveniji in [[Avstrija|Avstriji]] predpisano z zakonom.
== Opombe in reference ==
{{opombe}}
* Logar, J. (1999). Parazitologija v medicini. Ljubljana: DZS, str. 64-74. ISBN 86-341-2443-6
== Zunanje povezave ==
{{kategorija v Zbirki|Toxoplasma}}
[[Kategorija:Apicomplexa]]
| |||