Kres (opera): Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Mich973 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 17:
== Vsebina ==
'''===Prvo dejanje'''===
 
Je najobsežnejše dejanje v operi, katerega samo klavirski izvleček obsega 155 strani (celotni [[Gorenjski slavček]] jih ima 140), dogajanje pa je postavljeno v bližino [[Cerknica|Cerknice]]. Po orkestrski preigri se zbor fantov in deklet medsebojno pogovarja o kresu in mlaju ter o pripravah na običaj. Zmoti jih stara vdova Barba s prošnjo, če se jim lahko pridruži in v zameno jih pouči, kako se dela mlaj, razkrije jim moč praproti in kresa. Zbor je nad vsem tem navdušen in je ne spusti domov, dokler jim ne odkrije celotne kresne skrivnosti. Zato se radovednežem vda in pove:
 
Vrstica 47 ⟶ 46:
Sledi nastop Janeza, kovačevega sina, ki osvaja Ciljo, nam razkrije, da lepotica ne mara zanj, saj pravi, da v krčmi ne rabi kovača, pač pa sodarja - Naključje pač ni, da je sodarjev sin ravno Stanko. Kresno dogajanje se kljub vsemu vrši naprej, tako mešan zbor zapoje in zapleše kolo. V zvoniku domače cerkve zazvoni Zdrava Marija, zato vsi pokleknejo in molijo. Sončni zahod naznanja pričetek kresovanja, nato sledi zborovski prizor »Glejte tam v daljavi« in vsi se napotijo na bližnji hrib.
 
'''===Drugo dejanje'''===
Po sončnem zahodu[[zahod]]u uvodni moški zbor »Naš zbor zdaj veselo prepeva« razkrije slovesno razpoloženje. Na veseli kraj prideta tudi Zorka in njen stric Peter, saj nočeta zamuditi običaja. Sledi obsežen zborovski prizor ljudskih kresnih plesov, običajev in petja. Slovesno okolje spodbudi Petra, da domovini na čast zapoje hvalnico. Vzdušje doseže višek s prižiganjem kresa ter z visoko švigajočimi plameni. Dekleta in fantje ponovno plešejo, pojejo, častijo moč ognja, zraven sodi tudi Petrova napitnica in v prešernem razpoloženju se lotijo Golobnjaka, stare ljudske igre. To je igra, v kateri kmet z njive prežene goloba in ki se bežeč poskuša zateči v varen golobnjak k lepi golobici. Za golobico je v igri izbrana Zorka in v trenutku snidenja obeh golobov poskrbi za zaplet. Pove, da takšen konec ni pravi in da se med oba ptiča zažene jastreb, ki konča srečo. Nadaljuje in za jastreba[[jastreb]]a označi krčmarico Ciljo. Seveda se vname besedni dvoboj, obtožbe pa vrh dosežejo v trenutku, ko Zorka vsem pokaže in prebere pismo, naslovljeno na Stanka in v katerem piše, naj pozabi nanjo, saj da ona sedaj ljubi drugega. Ker pismo ni podpisano, Cilji krivde ne morejo dokazati, a kmalu vsi iz njenega govorjenja spoznajo njen zli namen. V kvintetu Zorke, Matije, Petra, Mete in Janeza spoznamo njihovo prošnjo za mir, a krčmarica kljub obtožbam o lažnivem obrekovanju priseže, da je nihče ne bo zastrašil.
 
Po sončnem zahodu uvodni moški zbor »Naš zbor zdaj veselo prepeva« razkrije slovesno razpoloženje. Na veseli kraj prideta tudi Zorka in njen stric Peter, saj nočeta zamuditi običaja. Sledi obsežen zborovski prizor ljudskih kresnih plesov, običajev in petja. Slovesno okolje spodbudi Petra, da domovini na čast zapoje hvalnico. Vzdušje doseže višek s prižiganjem kresa ter z visoko švigajočimi plameni. Dekleta in fantje ponovno plešejo, pojejo, častijo moč ognja, zraven sodi tudi Petrova napitnica in v prešernem razpoloženju se lotijo Golobnjaka, stare ljudske igre. To je igra, v kateri kmet z njive prežene goloba in ki se bežeč poskuša zateči v varen golobnjak k lepi golobici. Za golobico je v igri izbrana Zorka in v trenutku snidenja obeh golobov poskrbi za zaplet. Pove, da takšen konec ni pravi in da se med oba ptiča zažene jastreb, ki konča srečo. Nadaljuje in za jastreba označi krčmarico Ciljo. Seveda se vname besedni dvoboj, obtožbe pa vrh dosežejo v trenutku, ko Zorka vsem pokaže in prebere pismo, naslovljeno na Stanka in v katerem piše, naj pozabi nanjo, saj da ona sedaj ljubi drugega. Ker pismo ni podpisano, Cilji krivde ne morejo dokazati, a kmalu vsi iz njenega govorjenja spoznajo njen zli namen. V kvintetu Zorke, Matije, Petra, Mete in Janeza spoznamo njihovo prošnjo za mir, a krčmarica kljub obtožbam o lažnivem obrekovanju priseže, da je nihče ne bo zastrašil.
 
'''Tretje dejanje'''
 
'''===Tretje dejanje'''===
Uvede ga »temačna« orkesterska predigra, ki ustreza temačnemu in skrivnostnemu dogajalnemu prostoru. Zbor rusalk in kresnic »Leskeče kresnice« in sledeči njih kresni ples nam prikaže skrivnostnost kresne noči. Na skrivnosti polnem kraju, ki ustreza opisu stare Barbe, se prvi znajde Stanko in v ariji »Ljubezen, to je čudna moč« načrtuje snidenje z ljubljeno Zorko, a vseeno ga bega misel na Ciljine zle ukane. Ko zasliši korake, se skrije pod mostič, kjer je privezan čoln. Kot druga na prizorišče stopi Zorka. Strah jo je, zato pred kapelico Marije Device najprej pomoli in prosi pomoči. Tudi sama se potem spominja dragega, a bolj ko se ura bliža polnoči, bolj je vznemirjena. Zopet pred kapelico pomoli in nato stopi na most. Tam po Barbinih besedah s praprotjo v roki maha nad vodo in prepeva. V tem nad Zorko iz teme plane Cilja in jo skuša poriniti v vodo. Med prerivanjem se držaj mosta zlomi in obe padeta v vodo. S čolnom Stanko prestreže ljubljeno, krčmarico pa odneso valovi. Sedaj ura odbije natanko polnoč, izza oblakov se pokaže luna in oba zaljubljenca osvetli odsev vode. Od daleč se sliši petje ljudi, ki se vračajo od kresa. Stanko jih pokliče na pomoč in pove strašno zgodbo. Nekaj se jih odpravi iskat krčmarico, Stanko pa nezavestno Zorko iz čolna prenese na breg, kjer ji, ko se prebudi, pove, kaj se je zgodilo. Izpovesta si ljubezen, praznih rok se vrnejo »reševalci«, zbor pa ugotovi, da je taka pač božja sodba in dejanje se konča.