Astrid Lindgren: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Vrstica 24:
dobila prvo nagrado z imenom Rabén & Sjögren's Best Children's Book Competition. Tam se je nato tudi zaposlila. Do leta [[1948]] sta prvemu delu sledili še Pika Nogavička se vkrcava na [[ladja|ladjo]] in Pika Nogavička v deželi Taka-Tuka. Po začetnih težavah s kritiki je Pika končno zmagala, to zaslugo pa je imela seveda Astridina največja in najbolj pomembna skrivnost. To pa je bila, da se je spominjala, kako je biti otrok, zato je tudi lahko pisala knjige za otroke, kakršna je sama nekoč bila. V knjigah je tudi obsojala vsako nasilje, najbolj ostro pa nastopala proti nasilju odraslih nad otroki.
 
Nekoč je tudi rekla: »Ni lahko biti majhen, ubog in sam. Svet je poln neznanega in poln stvari, ki te strašijo. In vse, na kar se otroktrok lahko zanese, so odrasli. Oni bi morali poskrbeti, da bi bil svet varen, topel in prijazen za otroka. Toda ali to storijo?«
 
Astrid Lindgren je svoje knjige namenjala otrokom v tolažbo in zabavo, obenem pa upala, da bodo njene knjige prispevale k bolj zavzetemu odnosu do otrok. Leta [[1955]] je izdala knjigo [[Bratec in kljukec s strehe]], leto kasneje pa knjigo Erazem [[in potepuh]].