Sandžak: Razlika med redakcijama

== Zgodovina ==

Sandžaki so bili prvotno najmanjše upravne enote [[Otomansko cesarstvo|Otomanskega cesarstva]]. Nastali so sredi [[14. stoletje|14. stoletja]] kot vojaški okraji in so bili del [[fevdalizem|vojaško-fevdalnega sistema]]. Otomanska [[armada]] je imela poleg plačane poklicne vojske tudi [[konjenica|konjeniške enote]] – [[spahija|''spahije'']] ([[turščina|turško]]: ''spahi'' ali ''sipahi''), ki so opravljale vojaško službo v zameno za posestva, ki jim jih je podelil [[sultan]]. Večja posestva so se imenovala ''zaim'' ali ''zeamet'', manjša pa ''timar''. ''Spahije'' so se pred vojnimi pohodi zbirali po sandžakih, v katerih so živeli. Poveljeval jim je [[beg|''sandžak beg'']] ali [[beg|''sandžak bej'']], ki je bil nekakšen "guverner okrožja".

V poznem [[14. stoletje|14. stoletju]] so začele nastajti večje upravne enote – ''beglerbegluki'', kasnejši ''ejaleti'' in ''[[vilajet]]i'' in sandžaki so postali upravne enote drugega reda. Število sandžakov se je močno spreminjalo. V obdobju reorganizacije Otomanskega cesarstva ([[turščina|turško]]: ''tanzimat'', تنظيمات), ki se je začela leta [[1839]] in se je končala s Prvim ustavnim obdobjem leta [[1876]], se je število sandžakov povzpelo na več kot 400, sicer pa se je njihovo število sukalo okrog 150.

Nekateri sandžaki, ki so nastali na novoosvojenih ozemljih, niso bili del provinc – ''vilajetov''. Takšna sandžaka sta bila na primer Benghazi in Çatalca, ki sta bila neodvisna, njihovi vladarji pa so bili neposredno odgovorni [[Visoka porta|Porti]].

== Viri ==

[[an:SanchacSanchak]]