Fosilno gorivo: Razlika med redakcijama

Dušikovi oksidi nastajajo pri temperaturah nad 1300 °C. Takrat se zrak, ki ga dovajamo za zgorevanje, segreje tako močno, da dušikove molekule oksidirajo. Povzročajo fotokemični [[smog]] in [[kisli dež]]. Majhna količina ogljiko-hidratnih goriv so [[biogorivo|biogoriva]], ki so dobljena iz atmosferskega oglijkovega dioskida in tako ne povečajo količino tega plina v ozračju.

 

Po svetu krožite dve teoriji o izvoru fosilnih goriv: bolj pogosta biogenična teorija ter [[abiogenićna teorija nastanka nafte|abiogenična teorija]]. Obe teoriji sta del intenzivne debate, ki se je začela v [[1860.]] letih, kmalu po odkritju nafte. Biogenična teorija pravi, da so fosilna goriva nastala iz ostankov rastlin in živali v [[sedimentne kamnine|sedimentnih kamninah]]. Organske molekule povezane s temi organizmi tvorijo skupino kemikalij, znanih kot [[kerogen]]i. Ti so kasneje spremenjeni v ogljikove hidrate v procesu [[katageneza|katageneze]]. Abiogenična teorija pa pravi, da so ogljikovi hidrati nastali ob [[nastanek Zemlje|Zemljinem nastanku]].