Grad Snežnik: Razlika med redakcijama

 

Zgrajen je bil v bližini nekdanje rimske postojanke v [[Šmarata|Šmarati]], od koder so prenesli nagrobnike in jih vzidali v grajsko fasado. Grad je v arhivskih virih prvič omenjen leta [[1269]] z navedbo Majnharda Snežniškega (Meynardus de Sneperch). Nastanek gradu sega v leto [[1461]], ko se omenja dvor ''Sneberk''. Najprej je bil last oglejskih patriarhov, pozneje pa drugih rodbin ([[Schnebergi]], [[Lambergi]], [[Eggenbergi]], [[Lichtenburgi]], [[Schönburg-Waldenburgi]]). Trinadstropno stavbo obdaja renesančno obzidje. V drugi polovici [[19. stoletje|19. stoletja]] sta bili njegova notranjost in zunanjost močno predelani. Iz tega obdobja je večina grajskega pohištva, trav tako grajski [[park]] z oblikovanimi prvinami krajinskega sloga, ki se je tedaj začel uveljavljati tudi na Slovenskem. Osnovno kompozicijo oblikujejo štirivrstni ter številni dvovrstni [[kostanj|kostanjevi]] in [[lipa|lipovi]] [[drevored|drevoredi]] ob poteh do gradu, med njimi so jase ter sprehajalne in jezdne poti. Tik ob gradu sta dve umetni jezerci, ki ju napajata izvira Obrh in Brezno.

 

Leta [[1868]] so v gradu odprli gozdarsko šolo, ki je vzgajala kadre za gospodarjenje z gozdovi. Po drugi svetovni vojni je bilo posestvo Snežnik nacionalizirano in je kot lovska postojanka pripadala [[državni protokol|državnemu protokolu]]. Grad je od leta [[1983]] kot muzej dostopen tudi javnosti.