Sožitje: Razlika med redakcijama

'''Simbioza''' (gr. <i>symbiosis</i>: skupno življenje, sožitje) je način življenja, ko dva [[organizem|organizma]] (različni [[rastlina|rastlinski]] in [[žival|živalski]] organizmi) večino časa preživita tesno skupaj. Organizma, ki živita v paru, med sabo nista enakovredna. Eden je običajno telesno večji, imenujemo ga tudi [[gostitelj]], in ima za drugega vlogo [[habitat|habitata]]. Drugi organizem je pogosto bistveno manjši in ga imenujemo bodisi [[parazit]], bodisi [[mutualizem|mutualist]].<ref>Tome D. (2006): Ekologija - organizmi v času in prostoru.- Tehniška založba Slovenije.</ref><ref>Towsend C.R., Begon M., Harper J.L. (2003): Essentials of ecology.- Blackwell Science Ltd., Malden.</ref>

 

Po novejših avtorjih simbioza obsega [[parazitizem|parazitsko]] (škodljivo), [[komenzalizem|komenzalsko]] (neškodljivo) ter [[mutualizem|mutualistično]] (koristno) razmerje med organizmoma v povezavi.<ref>Jurc M. (1997): Patogeni – simbionti – endofiti: sinonimi ali samostojne kategorije organizmov? – Zbornik predavanja in referatov s 3. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, str. 285-290, Portorož, 4.-5. marec 1997 http://www.dvrs.bf.uni-lj.si/spvr/1997/38jurc_97.pdf.</ref><ref>Hawksworth D.L., Kirk, P.M., Sutton B.C., Pergler D.N. (1995): Dictionary of the Fungi.- CAB International, University Press, Cambridge.</ref>

Slovenski izraz '''sožitje''' ni najbolj posrečen in ne odraža cele palete povezav med organizmi v '''simbiozi'''.

 

 

 

Nekatera bitja ne živijo v neposrednemu stiku z drugimi rastlinami ali živalmi, vendar s svojim življenjem in delovanjem posredno omogočajo življenje drugim. Takšne so razne talne glive, ki za lastne potrebe razkrajajo odmrle rastlinske in živalske dele, s tem pa tudi vračajo prsti rudninske snovi, ki jih potrebujejo rastline.

Romenokljuni govedarji se prehranjujejo z majhnimi klopi in drugimi kožnimi zajedavci na povodnih konjih, bivolih in drugih velikih afriških sesalcih.