Aerosol: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 3:
== Nastanek ==
Aerosoli nastanejo na dva načina:<br />
1.Pri [[kondenzacija|kondenzacijskih]] procesih, ko se [[molekula|molekule]] združujejo in tvorijo večje delce (npr.tvorba [[oblak]]ov iz kapljic).<br />
2.Pri disperzijskih procesih, kjer se grobi material predela v finejše delce (npr. leteči [[pepel]] pri kurjenju premogovega prahu).<br />
[[Image:Aerosol-India.jpg|thumb|Onesnaženje ozračja z aerosolom [[Indija]] in [[Bangladeš]].]]
== Lastnosti ==
Produkti pri izgorevanju v industrijskih obratih, v [[promet]]nih sredstvih in v zasebnih kuriščih so še vedno največji izvor onesnaženja ozračja, ki nastaja zaradi [[človek]]ove dejavnosti. Doslej poznamo preko sto snovi, ki nastajajo pri procesih in uhajajo v [[zrak]].
Te snovi so lahko v vseh agregatnih stanjih. Razen onesnaženja zraka v plinasti obliki ([[ogljikovi oksidi]], [[žveplo]]vi in [[dušikovi oksidi]], [[amoniak]], [[ogljikovodiki]], [[klor]]ove in [[fluorove spojine]]) zavzemajo posebno vrsto tudi trdne oz. tekočinske škodljive snovi oz. umazanije v [[zrak]]u, če so razpršene v zraku v obliki majhnih delcev.Škodljivi del trdnih snovi v ozračju lahko izhaja iz okrog 20 elementov-kovin.Območje organskih snovi pa je zelo razvejeno, saj zajema številne [[alifatske]] (pretežno ravne verige) in [[aromatske]] (zaključene verige) [[ogljikovodikove spojine]], njihove derivate (npr. [[ogljikova kislina]], [[fenoli]]...) in številne druge spojine. Upoštevati pa je treba, da nastajajo iz snovi, ki sicer tvorijo umazanijo v zraku, pa zaradi različnih vzrokov med seboj reagirajo še številne nove spojine.
== Značilnosti ==
Za aerosole je značilna velikost delcev.Večji prah in [[umazanija]], [[pepel]],ipd. imajo delce večje kot 10 µm in se iz ozračja kmalu izločijo zaradi sile težnosti.Najmanši delci(premer pod 5 µm) pa tvorijo z zraku [[suspenzija|suspenzije]].
Pri njih so namreč sile, ki so posledica Brownovega [[molekularno gibanje|molekularnega gibanja]] (toplotno gibanje molekul), večje od sile težnosti.Zato so tudi hitrosti aerosolov, ki so posledica delujočih sil, večje od pripadajoče hitrosti usedanja zaradi sile težnosti.Aerosoli se zato lahko v zračnih tokovih porazdelijo tako kot plini.
== Naravni aerosoli ==
Naravni aerosoli kot so [[megla|megle]] (1 - 40 µm), [[bakterija|bakterije]] (1 - 15 µm), [[rastlinski trosi]] (10 - 30 µm), [[cvetni prah]] ( 20 - 60 µm) se pojavijo v zraku v manjših koncentracijah, zato običajno ne povzročijo onesnaženja ozračja. Razen tega so tudi v medicinskem pogledu v splošnem neškodljivi.
== Umetni aerosoli ==
| |||