Aerosol: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Roberttos (pogovor | prispevki)
Nova stran: Onesnaženje zraka, ki je lahko sestavljeno iz trdnih ali/in tekočih lebdečih delcev, imenujemo '''aerosoli''' == Nastanek == Aerosoli nastanejo na dva načina:<br /> 1.Pri [[kondenza...
 
Roberttos (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 10:
Te snovi so lahko v vseh agregatnih stanjih. Razen onesnaženja zraka v plinasti obliki ([[ogljikovi oksidi]], [[žveplo]]vi in [[dušikovi oksidi]], [[amoniak]], [[ogljikovodiki]], [[klor]]ove in [[fluorove spojine]])zavzemajo posebno vrsto tudi trdne oz. tekočinske škodljive snovi oz. umazanije v [[zrak]]u, če so razpršene v zraku v obliki majhnih delcev.Škodljivi del trdnih snovi v ozračju lahko izhaja iz okrog 20 elementov-kovin.Območje organskih snovi pa je zelo razvejeno, saj zajema številne [[alifatske]] (pretežno ravne verige)in [[aromatske]] (zaključene verige)[[ogljikovodikove spojine]], njihove derivate (npr. [[ogljikova kislina]], [[fenoli]]...)in številne druge spojine. Upoštevati pa je treba, da nastajajo iz snovi, ki sicer tvorijo umazanijo v zraku, pa zaradi različnih vzrokov med seboj reagirajo še številne nove spojine.
== Značilnosti ==
Za aerosole je značilna velikost delcev.Večji prah in [[umazanija]], [[pepel]],ipd. imajo delce večje kot 10 µm in se iz ozračja kmalu izločijo zaradi sile težnosti.Najmanši delci(premer pod 5 µm) pa tvorijo z zraku [[suspenzija|suspenzije]].
Pri njih so namreč sile, ki so posledica Brownovega [[molekularno gibanje|molekularnega gibanja]](toplotno gibanje molekul), večje od sile težnosti.Zato so tudi hitrosti aerosolov, ki so posledica delujočih sil, večje od pripadajoče hitrosti usedanja zaradi sile težnosti.Aerosoli se zato lahko v zračnih tokovih porazdelijo tako kot plini.
 
== Naravni aerosoli ==
Naravni aerosoli kot so [[megla|megle]] (1 - 40 µm), [[bakterija|bakterije]] (1 - 15 µm), [[rastlinski trosi]](10 - 30 µm), [[cvetni prah]] ( 20 - 60 µm) se pojavijo v zraku v manjših koncentracijah, zato običajno ne povzročijo onesnaženja ozračja. Razen tega so tudi v medicinskem pogledu v splošnem neškodljivi.
 
== Umetni aerosoli ==
Danes pa srečujemo aerosole, ki nastajajo v procesih naše civilizacije, kot so cementni[[cement]]ni prah (10 - 150 µm), [[pepel]] (3 - 80 µm), [[kremen]]čev in [[azbestni prah]] (0,5 - 10 µm), [[dim]]i (oljni:0,03-1 µm,tobačni:0,01 - 0,15 µm), radioaktivni aerosoli (0,1 - 20 µm).
 
== Vplivi na okolje ==
 
 
=== Vplivi na živa bitja ===
 
Umetni aerosoli lahko dosegajo take koncentracije (v vlažnih kotlinah do 500 000 delcev na cm<sup>3</sup>zraka), da povzročijo znatno onesnaženje zraka, ki pa lahko povzroči poškodbe živih organizmov. Aerosoli so še posebno zahrbtni, ker so tako majhni, da lahko prodrejo tudi v pljučne mehurčke.([[poklicna bolezen|poklicne bolezni]]).
=== Okolje ===
Zaradi sorazmerno velike površine se pojavljajo pri aerosolih velike površinske sile, ki omogočajo, da se na njih zbirajo [[molekula|molekule]], s tem pa se pospešijo kemične reakcije med aerosoli in plini v okolici. Mnoge snovi, ki bi v normalnih razmerah le počasi oksidirale, oksidirajo takoj, ko se nanje usede fini prah iz ozračja.<br />
Zaradi trdnih oziroma tekočinskih delcev, ki so razpršeni v zraku, se lahko močno spremeni tudi učinek [[sončno sevanje|sončnega sevanja]]. Delci namreč prestrežejo sevanje in takoj oddajajo toploto pridruženim molekulam, ki sicer same popolnoma prepuščajo sončne žarke. Torej šele aerosoli omogočijo otoplitev okolice. Delujejo kot jedra kondenzacije, saj se le nanjih lahko zniža tlak vodne pare.Zato tudi povzročijo nastanek [[megla|megle]] ali [[sopara|sopare]].