Genetski kod: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m np |
odkritje |
||
Vrstica 171:
Velika večina [[gen]]ov v živem svetu je kodirana po natanko enakih pravilih, zato včasih označujejo ta genetski kod kot »kanoničen«. V resnici obstaja nekaj različic, npr. v [[človek|človeških]] [[mitohondrij]]ih, [[Kandide|kandidah]] itd.<ref>[http://130.14.29.110/Taxonomy/Utils/wprintgc.cgi?mode=c The Genetic Codes] Zbrala Elzanowski A. in Ostell J., National Center for Biotechnology Information (NCBI), Bethesda, Maryland, ZDA. Pridobljeno 13.2.2010.</ref> Razlikam navkljub pa so si vsi genetski kodi močno podobni med seboj in mehanizem kodiranja je pri vseh enak.
== Odkritje ==
Kmalu po odkritju zgradbe DNK je [[George Gamow]] objavil predpostavko, da mora biti koda za kodiranje aminokislin sestavljena iz treh znakov. Pri zaporedju štirih različnih baz je namreč 3 najmanjše število ponovitev, ki da s [[permutacija]]mi več kot 20 kombinacij, kot je aminokislin, ki gradijo beljakovine. Leta 1961 sta [[Francis Crick]] in [[Sydney Brenner]] dokazala, da je temu res tako. Uporabila sta [[proflavin]], ki se vriva med baze v nukleinski kislini in s tem povzroči premik bralnega okvirja za prevajanje. Le kadar so bile v zaporedje vrinjene natanko tri molekule proflavina je bila nastala beljakovina spet funkcionalna.
Istega leta sta [[Marshall Nirenberg]] in [[Heinrich J. Matthaei]] razvozlala prvi kodon. Uporabila sta izolirano zaporedje RNK, sestavljeno iz samih uracilov (UUUUUU...) in ugotovila, da [[polipeptid]], ki nastane, gradi samo fenilalanin. Z različnimi ponavljajočimi se kombinacijami baz sta Nirenberg in [[Philip Leder]] razvozlala še nadaljnih 53 od 64 kodonov. Z delom je nadaljeval [[Har Gobind Khorana]], ki je razvozlal preostale. Za to odkritje so Nirenberg, Matthaei in Khorana leta 1968 prejeli [[Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino|Nobelovo nagrado za fiziologijo ali medicino]].
== Viri ==
| |||