|
Samec bo tako vedno imel enega starša, samica pa dva. Če analiziramo število prednikov kateregakoli samca (1), bo ta imel vedno enega starša, tj. samico (1). Slednja ima dva starša, samca in samico (2), ta samec pa bo prav tako imel enega starša in samica dva starša, kar da število 3.<ref>[http://american-university.com/cas/mathstat/newstudents/shared/puzzles/fibbee.html The Fibonacci Numbers and the Ancestry of Bees] Pridobljeno 03.12.2009.</ref> V praksi se še danes uporablja izpopolnjene različice Fibonaccijeve sheme pri preučevanju drugih [[živali|živalskih]] [[populacija|populacij]].
Pri nekaterih [[cvetnice|cvetnicah]] so ta števila jasno izražena pri venčnih listih. TkoTako imajo [[lilije]] 3 venčne liste, [[zlatica|zlatice]] 5, [[ostrožnik (rastlina)|ostrožniki]] pogosto 8, [[ognjič]] 13, [[aster|astre]] 21 in [[navadna marjetica|marjetice]] ter [[sončnica|sončnice]] navadno po 34, 55 ali 89 listov. Lahko se pojavijo manj običajna števila, in sicer dvojna Fibonaccijeva števila, kar je posledica tehnike gojenja rastlin, ki podvoji število listov, ali pa podobna nepravilna zaporedja (npr. 1, 3, 4, 7, 18, ...). Pri razporeditvi semen so znani primer sončnice, ki imajo semena razporejena v dve družini, pri čemer je v manjših sončnicah v eni družini 34 spiralnih zavojev, v drugi pa 55, pri večjih pa sta ti dve števili 55 in 89 ali 89 in 144. Tudi luske na [[jelka (rod)|jelovih]] [[storž]]ih so tipično razporejene v dveh družinah prepletenih spiral; storž [[norveška jelka|norveške jelke]] ima tako 5 zavojev lusk v eni družini, v drugi pa 3.<ref>{{navedi knjigo|last=Prusinkiewicz|first=P.|authorlink=|coauthors=Lindenmayer, A.|title=The Algorithmic Beauty of Plants|publisher=Springer-Verlag|year=1990|location=|pages=101–107|url=http://algorithmicbotany.org/papers/#webdocs|doi=|isbn=978-0387972978}}</ref>
== Fibonaccijeva števila v leposlovju ==
|
